Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker drugotoženi in njegova žena razpolagata tudi z nepremičninami in prihranki tudi pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje drugotožene stranke daleč od socialne ogroženosti in pritrjuje sodišču prve stopnje, da drugotoženi takso v višini 1.227,00 EUR ob prihrankih lahko plača takoj, v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove žene.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog drugotožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.
2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija drugotožena stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in drugotoženo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse ali pa ji omogoči obročno plačilo. V obrazložitvi navaja, da je drugotožena stranka v bolniškem staležu od novembra 2017 in zaradi bolezni ne pridobiva rednih mesečnih dohodkov. Na poslovnem računu ima le 2.162,90 EUR, za preživetje porablja prihranke. Ker gre za spor, ki se nanaša na drugotoženca kot samostojnega podjetnika sodišče ne bi smelo upoštevati dohodkov in premoženja njegove žene, ki s sporom nima nikakršne zveze.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (šesti odstavek 3. člena ZGD-1) in odgovarja za poslovne obveznosti tudi s tistim premoženjem, ki ni vezano na podjetniško dejavnost, torej z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena ZGD-1). Ena takšnih obveznosti, za katero je podjetnik odgovoren z vsem svojim premoženjem je tudi obveznost za plačilo sodne takse.
5. Pritožnik ima pravni položaj podjetnika posameznika, zato zanj veljajo določila prvega, tretjega in četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah-1 (v nadaljevanju ZST-1). Oprostitev plačila sodne takse glede na te določbe je mogoča, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1).
6. Drugotožena stranka je za pritožbo dolžna plačati 1.227,00 EUR sodne takse. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po določbi šestega odstavka 11. člena ZST-1 pa velja, da je do celotne oprostitve plačila sodnih taks ne glede na določbe prvega odstavka tega člena upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
7. Sodišče prve stopnje je pritožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo. Odločitev sodišče prve stopnje temelji na naslednjem ugotovljenem dejanskem stanju: - drugotoženi živi skupaj z ženo, - mesečno prejema 142,17 EUR nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, njegova žena pa ... EUR povprečne mesečne plače, - na družinskega člana znaša dohodek družine ... EUR, kar presega dvakratnim minimalnega dohodka 804,36 EUR (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči).
Pogojev za oprostitev plačila sodne takse zato drugotoženi ne izpolnjuje. Ker drugotoženi in njegova žena razpolagata tudi z nepremičninami in prihranki tudi pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje drugotožene stranke daleč od socialne ogroženosti in pritrjuje sodišču prve stopnje, da drugotoženi takso v višini 1.227,00 EUR ob prihrankih ... EUR lahko plača takoj, v enkratnem znesku, ne da bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegove žene. Do kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo, pritožbene navedbe, kot je bilo zgoraj obrazloženo, so neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče pritožbo drugotožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).