Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 1760/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1760.2016 Civilni oddelek

motenje posesti sodno varstvo posesti obseg sodnega varstva dajatveni zahtevek ugotovitveni zahtevek trditveno in dokazno breme vezanost na postavljeni zahtevek oblikovanje tožbenega zahtevka
Višje sodišče v Ljubljani
28. september 2016

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep prve stopnje, ki je ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti poslovnega prostora. Tožena stranka je namestila verigo in ključavnico na vrata, kar je onemogočilo dostop do lokala. Sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke, ki je trdila, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, ker ni plačala najemnine in je prostor skoraj povsem izpraznila. Sodišče je ugotovilo, da za posest ni nujno, da obstaja trajen fizični kontakt, temveč je pomembno, da ima posestnik možnost uporabljati stvar.
  • Dajatveni zahtevek zaradi motenja posestiSodna praksa obravnava, da je zahtevek zaradi motenja posesti dajatveni in da lahko tožeča stranka zahteva ugotovitev načina motenja posesti poleg vzpostavitve prejšnjega stanja.
  • Pravni interes tožeče strankeSodišče presoja, ali tožeča stranka ima pravni interes za ugotovitveni tožbeni zahtevek, kar je povezano z njenim ravnanjem in izpraznjenjem poslovnega prostora.
  • Oblikovanje zahtevkaSodišče se ukvarja z vprašanjem, ali je tožbeni zahtevek pravilno oblikovan in ali je sodišče dolžno opozoriti na pomanjkljivosti v zahtevku.
  • Motenje posesti in restitucijaSodna praksa obravnava, kako naj tožena stranka vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem, in kakšne so posledice za tožečo stranko.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti.

Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke, mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti.

Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 214,18 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni, od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v posesti poslovnega prostora v izmeri 10 m2 v tropskem vrtu hotela T. s tem, ko je 18.9.2015 na vrata poslovnega prostora namestila verigo in ključavnico obešanko ter napis „Lokal ne obratuje, hvala za razumevanje“ in s tem tožeči stranki onemogočila dostop v lokal, uporabo lokala in opravljanje dejavnosti (točka I. izreka), toženi stranki naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da z vrat poslovnega prostora odstrani verigo s ključavnico obešanko ter napis in s tem omogoči tožeči stranki vstop v lokal, njegovo uporabo in opravljanje dejavnosti na enak način, kot pred motilnim dejanjem (točka II. izreka), in ji prepovedalo, da v bodoče moti tožečo stranko (zmotno je zapisalo toženo stranko) v posesti poslovnega lokala na enak ali podoben način (točka III. izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 914,77 EUR stroškov tožeče stranke.

2. V uvodu pritožbe tožena stranka navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v I. točka izreka spremeni tako, da tožbo v tem delu zavrže, v preostanku pa naj tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožeča stranka ni zatrjevala in izkazala pravnega interesa za ugotovitveni tožbeni zahtevek, zato je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso (sklepi VSL I Cp 4/2011, I Cpg 44/2011 in II Cp 618/2014) tožbo v ugotovitvenem delu zavreči. Ker sodišče prve stopnje ugotovitvenega dela tožbenega zahtevka ni zavrglo, je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj je kršitev 34. člena Stvarnopravnega zakonika v zvezi z določbo 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) rezultirala v nezakonitem in nepravilnem sklepu. Iz tožbenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka enkrat govori o „lokalu“, drugič pa o „poslovnem prostoru“, zato je nejasen in posledično neizvršljiv. Tožbeni zahtevek je nepravilen tudi zato, ker tožeča stranka zahteva hujši ukrep za dosego cilja namesto blažjega. Pravilen restitucijski zahtevek bi se namreč nanašal na izročitev ključev za ključavnico na verigi ne pa odstranitev verige s ključavnico. Sklicuje se na sklep VSL II Cp 1879/2015. Neutemeljen je tudi del zahtevka, da mora tožeči stranki omogočiti uporabo lokala in opravljanje dejavnosti, saj je to vezano na številne druge faktorje (veljavno sklenjeno najemno pogodbo, dovoljenje za obratovanje dejavnosti, ipd.) in gre za zahtevo, ki presega okvir motenjske pravde. List z napisom „Lokal ne obratuje, zahvaljujemo se za razumevanje“ bi tožeča stranka lahko sama odstranila. Glede na to je podana kršitev zmotne uporabe materialnega prava. Ravnanje sodišča, ko ni zaslišalo priče A. A., je nepravilno. Njeno zaslišanje bi bilo bistveno za odločitev v zadevi, saj naj bi ona odredila opravo primopredaje, zaklenila lokal ipd. Treba jo je zaslišati, ali je to delala v svojstvu tožene stranke (kot direktorica), ali v svojstvu fizične osebe. Ugovor pasivne legitimacije je sodišče zavrnilo zgolj pavšalno. Sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi nejasni. Sprašuje se s kakšnim namenom, če ne, da opusti posest in prostor izprazni, je tožeča stranka odnašala pokvarljivo blago iz svojega lokala in podpisala primopredajni zapisnik: Jasno je, da je že pristopila k realizaciji nepravnomočne sodbe, s katero ji je bilo naloženo, naj izprazni poslovni prostor zaradi kršitev najemne pogodbe. Zaradi nekaj predmetov v prostoru (kot so npr. rokavčki), ki ga je nekdo večinoma izpraznil, ne moremo šteti, da je obdržal posest. Zmotno je stališče, da ima tožeča stranka pravni interes za varstvo posesti kljub teku pravde zaradi odpovednega razmerja. Pravnega interesa nima kdor z zahtevkom za sodno varstvo zlorablja svoje pravice. Tožeča stranka do sodnega varstva zaradi motenja posesti ni upravičena, ker ni plačala najemnine in je skoraj povsem izpraznila poslovni prostor. V zvezi s tem se sklicuje na sklep VSL II Cp 2647/2013. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Argumentirano pritrjuje stališčem prvostopenjskega sodišča in zavrača pritožbene navedbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo – določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se nanašajo na tožbe zaradi motenja posesti. Sklep je kratko utemeljilo, a so razlogi zadostni, da ga je mogoče preizkusiti. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Pri odločanju je izhajalo iz prvega odstavka 33. člena SPZ in pravilno poudarilo, da daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. To pomeni, da mora v posestnem sporu tožnik dokazati, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka in da ravnanje tožene stranke res pomeni motenje, da je samovoljno in protipravno (32. in 33. člen SPZ).

6. Zahtevek zaradi motenja posesti je dajatveni. To izhaja iz 34. člena SPZ. Sodna praksa dopušča tudi tako oblikovanje zahtevka, kot ga je oblikovala tožeča stranka: da se poleg vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti(1). Tudi tožbeni zahtevek je lahko podvržen razlagi(2) in obravnavati ga je treba kot celoto. Zahtevek, kakršnega je postavila tožeča stranka, je po svoji procesni naravi dajatveni. S tem, ko se najprej ugotovi način motenja posesti, se le določno opredeli dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi. To izhaja tudi iz sklepov, na katere se sklicuje pritožba pri utemeljevanju stališča, da bi moralo sodišče prve stopnje del tožbe zavreči. Primerneje je sicer izrek oblikovati zgolj kot dajatveni, vendar pa zahtevka samo zato, ker ni oblikovan najbolje, ni mogoče zavreči. Sodišče sicer ne sme samo oblikovati zahtevkov, saj je vezano na postavljene zahtevke (prvi odstavek 2. člena ZPP), mora pa v primeru odpravljivih pomanjkljivosti, kar je tudi ne najbolje oblikovan tožbeni zahtevek, stranko na to opozoriti (108. člen ZPP). Če bi sodišče prve stopnje menilo, da je treba zahtevek oblikovati drugače, bi moralo tožečo stranko pozvati, naj tožbo ustrezno popravi. Brez poziva na popravo ni moglo zavreči dela tožbe, ki določno opredeljuje po vsebini dajatveno tožbo. Tako s tem, ko je sledilo dikciji postavljenega tožbenega zahtevka, ni zagrešilo nobene upoštevne kršitve.

7. Lokal je poslovni prostor, tako da iz tožbenega zahtevka in trditev tožeče stranke jasno izhaja, na kateri prostor se nanaša tožba.

8. Restitucija kakršno zahteva tožeča stranka, je adekvatna ugotovljenemu motilnemu ravnanju. Izvršeno je bilo s tem, da je bila na lokal nameščena veriga s ključavnico obešanko. Ni bila zamenjana ključavnica, kot je bila v primeru, na katerega se sklicuje pritožba - zaradi drugačnega dejanskega stanja neutemeljeno. V lokalu je tožeča stranka pred namestitvijo verige opravljala dejavnost, ki je zaradi motilnega dejanja ne opravlja več. Tožena stranka mora zato vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem, da bo imela tožeča stranka možnost opravljati dejavnost, kot jo je prej. Če pa dejavnosti ne bo mogla opravljati iz drugih razlogov, ne zato, ker ji je bilo to preprečeno z obravnavanim motilnim ravnanjem, to ne bo imelo povezave s tem postopkom motenja posesti. In ker je bila namestitev lista z napisom „Lokal ne obratuje, zahvaljujemo se za razumevanje“ del motilnega dejanja, je tožena stranka tista, ki mora odstraniti list, čeprav bi ga lahko tožeča stranka. Vzpostaviti mora stanje, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem.

9. Dejstvo, da priča na narok ne pride, res ni razlog za zavrnitev dokaza z njenim zaslišanjem. Vendar pa je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. zavrnilo tudi iz razloga, ker se je v obstoj dejstev, o katerih naj bi glede na podani dokazni predlog tožene stranke pričala, prepričalo z izvedbo drugih dokazov - zaslišanjem drugih prič. Zaslišanje priče A. A. je tožena stranka predlagala na pravnem naroku za glavno obravnavo 16.2.2016, in sicer naj bi pričala o tem, kako se je odstranila ključavnica obešanka, ko je tožeča stranka iz lokala odnesla sladkarije ter da je s tem tožeča stranka predala poslovni prostor toženi. V zvezi z ugovorom pasivne legitimacije tožena stranka zaslišanja prič ni predlagala, niti ni v zvezi s tem predlagala izvedbe kakšnega drugega dokaza.

10. Iz obrazložitve prvostopenjske sodbe izhaja, da je tožeča stranka iz lokala vzela sladkarije in drugo pokvarljivo robo, ne pa vseh stvari. Tožeča stranka je pojasnila, da je to storila zato, da ji ne bi nastajala še nadaljnja škoda. Stališče izpodbijanega sklepa, da s tem, ko je odnesla iz lokala pokvarljivo robo, tožeča stranka ni izrazila volje opustiti posest, je pravilno.

11. Neutemeljeno pritožnica očita tožeči stranki pomanjkanje pravnega interesa za sodno varstvo zaradi motenja posesti, ker da je kršila najemno pogodbo (ni plačala najemnine), prostor pa skoraj povsem izpraznila. Za posest ni nujno, da obstaja med posestnikom in stvarjo trajen fizični kontakt. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, možnost stvar uporabljati oziroma jo uživati. Namen posestnega varstva je ureditev odnosov med strankama za čas, dokler se v rednem postopku – petitorni pravdi ne odloči o sporni pravici. Posestnik lahko s tožbo zaradi motenja posesti varuje svojo posest dokler mu nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec, kot dejanski posestnik, pravico do posesti.(3) Sklep VSL II Cp 2647/2013 obravnava povsem drugačno dejansko situacijo(4) kot je v tej pravdi, zato pritožnica s sklicevanjem nanj ne more uspeti.

12. V pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora tožena stranka, ker s pritožbo ni uspela, tožeči stranki povrniti potrebne stroške (155. člen ZPP) pritožbenega postopka. To so odvetniški stroški za sestavo odgovora na pritožbo, ki jih je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo: 172,12 EUR po tar. št. 21, materialni stroški po 11. členu v znesku 3,44 EUR in 22 % DDV – 38,62 EUR. Na podlagi 313. člena ZPP je določilo 15 dnevni paricijski rok za plačilo dosojenih stroškov pritožbenega postopka. Če jih tožena stranka ne bo plačala, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

Op. št. (1): prim. npr. sklepe VSL I Cp 22/2010, VSM I Cp 2477/2009, VSL II Cp 2080/2005 Op. št. (2): dr. A. Galič, V. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, II. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba 2006, stran 128 Op. št. (3): T. Frantar v: Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, stran 300 Op. št. (4): Posestnica je v prostore naselila oziroma je dopustila, da so se naselili golobi

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia