Jedro

Vprašanje, kako je bila sestavljena in imenovana disciplinska komisija pri toženi stranki (kdo - kateri organ jo je imenoval, kdaj je bila imenovana, kdo jo je sestavljal), so dejanska vprašanja. Na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijskega ugovora, ki se nanaša na to vprašanje, revizijsko sodišče ni smelo preizkušati. Vprašanje zakonitosti - pravilne uporabe materialnega prava - pa je, ali je bila disciplinska komisija imenovana v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti tožene stranke. Če namreč ni bila, so vse njene odločitve nezakonite.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in razveljavilo sklepa disciplinske komisije in upravnega odbora pri toženi stranki, s katerima je bil tožnik spoznan za odgovornega za kršitev delovnih obveznosti in mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ugotovilo je, da so o disciplinski odgovornosti tožnika odločali člani disciplinske komisije, ki jim je že potekel mandat, za katerega so bili imenovani. Sodišče je razveljavilo tudi sklep o suspenzu in ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu ter denarnim zahtevkom.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke delno zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede razveljavitve sklepa disciplinske komisije in upravnega odbora.

Strinjalo se je s pravno presojo prvostopnega sodišča. V preostalem delu je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu v novo sojenje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava Navaja, da je stališče obeh sodišč glede trajanja mandata disciplinske komisije nepravilno in pravno zmotno. Mandat članom disciplinske komisije se je namreč po preteku dveh let nadaljeval za nadaljnji dve leti, enako kot članom upravnega odbora. Zato je disciplinska komisija odločala zakonito.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 -ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in navaja, da je bila odločitev sodišča pravilna, revizija pa naj bi bila vložena v nasprotju s tretjim odstavkom 86. člena ZPP.

Revizija zoper sodbo je dovoljena, ni pa utemeljena.

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Vendar se v skladu s prehodno določbo prvega odstavka 499. člena ZPP, te določbe še ne uporabljajo v postopku, kjer je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP (14.7.1999). V tej zadevi je bila tožba vložena 18.4.1996, zato je tožena stranka oziroma njen zakoniti zastopnik lahko sam vložil revizijo.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Vprašanje, kako je bila sestavljena in imenovana disciplinska komisija pri toženi stranki (kdo - kateri organ jo je imenoval, kdaj je bila imenovana, kdo jo je sestavljal), so dejanska vprašanja. Na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijskega ugovora, ki se nanaša na to vprašanje, revizijsko sodišče ni smelo preizkušati. Vprašanje zakonitosti - pravilne uporabe materialnega prava - pa je, ali je bila disciplinska komisija imenovana v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti tožene stranke. Če namreč ni bila, so vse njene odločitve nezakonite.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar tudi ni bilo sporno), da je disciplinsko komisijo 29.7.1992 imenoval upravni odbor, ki je to pristojnost imel po 21. členu Statuta tožene stranke. Ne v Statutu ne v zapisniku seje Upravnega odbora z dne 29.7.1992 (prilogi B7 in B10) ni izrecno naveden mandat, za katerega je disciplinska komisija imenovana. Pač pa to posredno izhaja iz navedbe v zapisniku, da bo komisija delovala "skladno s pozitivno zakonodajo, internimi akti in kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 20/91)". Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nasl. - ZTPDR) je v tretjem odstavku 60. člena določal, da se člani disciplinske komisije volijo za dve leti. Enako določbo (s to razliko da govori o imenovanju) ima tudi določba drugega odstavka 29. člena citirane kolektivne pogodbe. Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da je mandat članom disciplinske komisije potekel 29.7.1994. Zato disciplinska komisija, imenovana leta 1992, v letu 1996 ni bila več pooblaščena za odločanje.

Trditev tožene stranke, da se je mandat članom disciplinske komisije po preteku dveh let nadaljeval za nadaljnji dve leti, enako kot članom upravnega odbora, v izvedenih dokazih nima podlage. Mandata obeh organov sta različna, saj je po tretjem odstavku 20. člena Statuta mandat članov upravnega odbora štiri leta. Člani upravnega odbora so bili že imenovani za štiri leta (kot izhaja iz zapisnika seje skupščine družbe z dne 23.6.1992, v prilogi B9, torej do junija 1996). Mandat članom disciplinske komisije pa je po dveh letih potekel in se ni mogel "nadaljevati" avtomatično, pač pa bi bili isti člani lahko ponovno imenovani za nadaljnji dve leti. Da bi se to zgodilo, tožena stranka ne zatrjuje, iz predloženih dokazov pa izhaja, da tega upravni odbor očitno tudi ni storil. Odločbe o imenovanju z dne 31.1.1996 (priloge od B1 do B3) namreč temeljijo na sklepu upravnega odbora z dne 29.7.1992. Ni pa jih mogoče upoštevati niti kot imenovanje nove disciplinske komisije zato, ker je za to pristojen upravni odbor kot organ in ne njegov predsednik.

Ker je glede na navedeno tudi po presoji revizijskega sodišča izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).