Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana, vendar pa ugotavlja, da iz vsebine tožničinega predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnica sklicuje tudi na obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP, ki je skladno z določbo 109. člena ZPP-E nov obnovitveni razlog. Po tej točki se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je bilo že odločeno v pravdnem postopku. Skladno z določbo 3. odstavka 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo stranke podajo. Stranke so dolžne navesti dejansko podlago, sodišče pa na podlagi ugotovljene dejanske podlage določi pravno kvalifikacijo. Tožnica je, kot izhaja iz predloga, dejansko podlago navedla. Tako bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o obnovitvenem razlogu po 11. točki 394. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka v tem individualnem delovnem sporu in obnove ni dovolilo (točka I izreka) ter ji naložilo, da sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona. Navaja, da je predlog za obnovo postopka utemeljevala s tem, da so bile kazenske ovadbe zoper njo s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. K 20176/2012 zavrnjene in da so tudi ostali dokazi, ki so bili predlagani, če bi bili uporabljeni, zanjo pomembni, saj nedvomno izključujejo njeno kazensko odgovornost. Tožnica je bila tako oproščena storitve vseh treh kaznivih dejanj po ovadbah, na podlagi katerih ji je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov po 1. in 2. alineji 11. člena ZDR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur., l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11 točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa o predlogu za obnovo postopka preuranjeno odločilo.

5. Tožnica je predlagala obnovo postopka zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Murski Soboti opr. št. Pd 85/2012 z dne 12. 12. 2012 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 238/2013 z dne 9. 5. 2013 iz razlogov po 9. in 10. točki 394. člena ZPP. Navaja, da je bila s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. II K 20176/2012 oproščena očitanega ji kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in naslednji), s sklepom z dne 30. 8. 2017 pa je sodišče kazenski postopek za kaznivo dejanje nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1 zoper tožnico ustavilo. Tožnica tako teh kaznivih dejanj ni storila, njeno ravnanje pa tudi ni imelo zakonskih znakov kaznivega dejanja. Navedla pa je tudi, da je bil po izdaji sodbe v tem individualnem delovnem sporu A.A. s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti pravnomočno obsojen, saj je vsa očitana mu kazniva dejanja priznal. 6. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka zavrnilo, saj je ugotovilo, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana. Obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP ni podan, saj se pravnomočna odločba v tem individualnem delovnem sporu ne opira niti na sodno odločbo kazenskega sodišča niti na odločbo kakšnega drugega organa (odločbo DURS), ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Sodišče je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku in ne na podlagi odločbe DURS (ki ni bila nikoli pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena), sklep o ustavitvi kazenskega postopka zoper tožnico pa je bil izdan 30. 8. 2017, kar je po zaključku tega individualnega spora. Tudi obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP ni podan, saj je bil sklep o ustavitvi kazenskega postopka za tožnico izdan šele 30. 8. 2017, tožnici vročen 4. 9. 2017 in zaradi tega ne predstavlja obnovitvenega razloga. Sodba v kazenski zadevi zoper A.A. pa na delovni spor nima vpliva, saj je bila tožnici pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi njenih lastnih ravnanj in ne ravnanj A.A..

7. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da obnovitvena razloga po 9. in 10. točki 394. člena ZPP nista podana, vendar pa ugotavlja, da iz vsebine tožničinega predloga za obnovo postopka izhaja, da se tožnica sklicuje tudi na obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP, ki je skladno z določbo 109. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/17) nov obnovitveni razlog. Po tej točki se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če je prišlo do pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katere je bilo že odločeno v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje se s tem obnovitvenim razlogom sploh ni ukvarjalo, ker ga tožnica ni izrecno navedla. Skladno z določbo 3. odstavka 180. člena ZPP sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo stranke podajo. Stranke so dolžne navesti dejansko podlago, sodišče pa na podlagi ugotovljene dejanske podlage določi pravno kvalifikacijo. Tožnica je, kot izhaja iz predloga, dejansko podlago navedla. Tako bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o obnovitvenem razlogu po 11. točki 394. člena ZPP.

8. Ker se sodišče prve stopnje do obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP sploh ni opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odstavek 365. člena ZPP), v katerem naj preizkusi ali je podan obnovitveni razlog po 11. točki 394. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti nov postopek (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.