Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.

Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.

Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.

Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka.

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.

Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake, ni pa dolžan navesti vzroka napake.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 373,32 EUR stroškov za odgovor na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2020 dalje. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.464,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2020 dalje. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.464,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2020 dalje. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.464,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati 6.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2020 dalje. Toženi stranki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.464,82 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2.Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene stroške za odgovor na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene stroške za odgovor na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene stroške za odgovor na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

3.Tožeča stranka je pravočasno vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne ter sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Predlagala je tudi, da sodišče toženi stranki naloži v plačilo njene stroške za odgovor na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sta pravdni stranki dne 12. 11. 2020 sklenili prodajno pogodbo za vozilo tožeče stranke (kombi WV transporter) za kupnino v znesku 17.500,00 EUR. Tožena stranka je tožeči stranki dne 27. 11. 2020 plačala 7.000,00 EUR, dne 4. 12. 2020 pa še 4.000 EUR, skupaj torej 11.000 EUR, neplačana pa je ostala razlike kupnine v znesku 6.500 EUR. Nadalje je ugotovilo, da ni utemeljen ugovor znižanja kupnine, ki ga je uveljavljala tožena stranka, saj tožena stranka stvarne napake na vozilu ni grajala pravočasno, napake pa tožeči stranki niti ni opisala. Tožena stranka je še istega dne vozilo prodala naslednjemu kupcu, tožečo stranko pa je šele 11 dni kasneje obvestila o napaki, čeprav naj bi se ta, po njenih trditvah, pokazala že po treh kilometrih vožnje. Poleg tega tožena stranka tožeči stranki napake v SMS sporočilih z dne 23. 11. 2020, 18. 12. 2020, 24. 12. 2020 in 30. 12. 2020 ni natančneje opisala. SMS z dne 23. 11. 2024 je vseboval zgolj fotografijo dela armaturne plošče, na kateri je znak za nižji nivo olja, kar pa ne predstavlja stvarne napake na vozilu. Tudi iz elektronskega sporočila tožene stranke tožeči stranki z dne 14. 4. 2021 ni jasno, za kakšno napako gre, prav tako tudi ne iz predračuna stroškov za odpravo napake v višini 13.766,24 EUR, ki ga je izdalo podjetje A. Na drugi strani je tožeča stranka dokazala, da je vozilo redno vzdrževala in servisirala, saj je bilo njeno vozilo na zadnjem servisu dne 16. 7. 2020, torej manj kot štiri mesece pred prodajo toženi stranki. Serviser bi zagotovo opazil, če bi bilo kaj narobe z motorjem, iz računa servisa pa je razvidno, da je šlo zgolj za redni servis. Sklenilo je, da je tožeča stranka dokazala, da je izročila toženi stranki vozilo, ki je bilo v primernem stanju za rabljeno vozilo te vrste. Po navedenem je tožbenemu zahtevku ugodilo.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sta pravdni stranki dne 12. 11. 2020 sklenili prodajno pogodbo za vozilo tožeče stranke (kombi WV transporter) za kupnino v znesku 17.500,00 EUR. Tožena stranka je tožeči stranki dne 27. 11. 2020 plačala 7.000,00 EUR, dne 4. 12. 2020 pa še 4.000 EUR, skupaj torej 11.000 EUR, neplačana pa je ostala razlike kupnine v znesku 6.500 EUR. Nadalje je ugotovilo, da ni utemeljen ugovor znižanja kupnine, ki ga je uveljavljala tožena stranka, saj tožena stranka stvarne napake na vozilu ni grajala pravočasno, napake pa tožeči stranki niti ni opisala. Tožena stranka je še istega dne vozilo prodala naslednjemu kupcu, tožečo stranko pa je šele 11 dni kasneje obvestila o napaki, čeprav naj bi se ta, po njenih trditvah, pokazala že po treh kilometrih vožnje. Poleg tega tožena stranka tožeči stranki napake v SMS sporočilih z dne 23. 11. 2020, 18. 12. 2020, 24. 12. 2020 in 30. 12. 2020 ni natančneje opisala. SMS z dne 23. 11. 2024 je vseboval zgolj fotografijo dela armaturne plošče, na kateri je znak za nižji nivo olja, kar pa ne predstavlja stvarne napake na vozilu. Tudi iz elektronskega sporočila tožene stranke tožeči stranki z dne 14. 4. 2021 ni jasno, za kakšno napako gre, prav tako tudi ne iz predračuna stroškov za odpravo napake v višini 13.766,24 EUR, ki ga je izdalo podjetje A. Na drugi strani je tožeča stranka dokazala, da je vozilo redno vzdrževala in servisirala, saj je bilo njeno vozilo na zadnjem servisu dne 16. 7. 2020, torej manj kot štiri mesece pred prodajo toženi stranki. Serviser bi zagotovo opazil, če bi bilo kaj narobe z motorjem, iz računa servisa pa je razvidno, da je šlo zgolj za redni servis. Sklenilo je, da je tožeča stranka dokazala, da je izročila toženi stranki vozilo, ki je bilo v primernem stanju za rabljeno vozilo te vrste. Po navedenem je tožbenemu zahtevku ugodilo.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sta pravdni stranki dne 12. 11. 2020 sklenili prodajno pogodbo za vozilo tožeče stranke (kombi WV transporter) za kupnino v znesku 17.500,00 EUR. Tožena stranka je tožeči stranki dne 27. 11. 2020 plačala 7.000,00 EUR, dne 4. 12. 2020 pa še 4.000 EUR, skupaj torej 11.000 EUR, neplačana pa je ostala razlike kupnine v znesku 6.500 EUR. Nadalje je ugotovilo, da ni utemeljen ugovor znižanja kupnine, ki ga je uveljavljala tožena stranka, saj tožena stranka stvarne napake na vozilu ni grajala pravočasno, napake pa tožeči stranki niti ni opisala. Tožena stranka je še istega dne vozilo prodala naslednjemu kupcu, tožečo stranko pa je šele 11 dni kasneje obvestila o napaki, čeprav naj bi se ta, po njenih trditvah, pokazala že po treh kilometrih vožnje. Poleg tega tožena stranka tožeči stranki napake v SMS sporočilih z dne 23. 11. 2020, 18. 12. 2020, 24. 12. 2020 in 30. 12. 2020 ni natančneje opisala. SMS z dne 23. 11. 2024 je vseboval zgolj fotografijo dela armaturne plošče, na kateri je znak za nižji nivo olja, kar pa ne predstavlja stvarne napake na vozilu. Tudi iz elektronskega sporočila tožene stranke tožeči stranki z dne 14. 4. 2021 ni jasno, za kakšno napako gre, prav tako tudi ne iz predračuna stroškov za odpravo napake v višini 13.766,24 EUR, ki ga je izdalo podjetje A. Na drugi strani je tožeča stranka dokazala, da je vozilo redno vzdrževala in servisirala, saj je bilo njeno vozilo na zadnjem servisu dne 16. 7. 2020, torej manj kot štiri mesece pred prodajo toženi stranki. Serviser bi zagotovo opazil, če bi bilo kaj narobe z motorjem, iz računa servisa pa je razvidno, da je šlo zgolj za redni servis. Sklenilo je, da je tožeča stranka dokazala, da je izročila toženi stranki vozilo, ki je bilo v primernem stanju za rabljeno vozilo te vrste. Po navedenem je tožbenemu zahtevku ugodilo.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sta pravdni stranki dne 12. 11. 2020 sklenili prodajno pogodbo za vozilo tožeče stranke (kombi WV transporter) za kupnino v znesku 17.500,00 EUR. Tožena stranka je tožeči stranki dne 27. 11. 2020 plačala 7.000,00 EUR, dne 4. 12. 2020 pa še 4.000 EUR, skupaj torej 11.000 EUR, neplačana pa je ostala razlike kupnine v znesku 6.500 EUR. Nadalje je ugotovilo, da ni utemeljen ugovor znižanja kupnine, ki ga je uveljavljala tožena stranka, saj tožena stranka stvarne napake na vozilu ni grajala pravočasno, napake pa tožeči stranki niti ni opisala. Tožena stranka je še istega dne vozilo prodala naslednjemu kupcu, tožečo stranko pa je šele 11 dni kasneje obvestila o napaki, čeprav naj bi se ta, po njenih trditvah, pokazala že po treh kilometrih vožnje. Poleg tega tožena stranka tožeči stranki napake v SMS sporočilih z dne 23. 11. 2020, 18. 12. 2020, 24. 12. 2020 in 30. 12. 2020 ni natančneje opisala. SMS z dne 23. 11. 2024 je vseboval zgolj fotografijo dela armaturne plošče, na kateri je znak za nižji nivo olja, kar pa ne predstavlja stvarne napake na vozilu. Tudi iz elektronskega sporočila tožene stranke tožeči stranki z dne 14. 4. 2021 ni jasno, za kakšno napako gre, prav tako tudi ne iz predračuna stroškov za odpravo napake v višini 13.766,24 EUR, ki ga je izdalo podjetje A. Na drugi strani je tožeča stranka dokazala, da je vozilo redno vzdrževala in servisirala, saj je bilo njeno vozilo na zadnjem servisu dne 16. 7. 2020, torej manj kot štiri mesece pred prodajo toženi stranki. Serviser bi zagotovo opazil, če bi bilo kaj narobe z motorjem, iz računa servisa pa je razvidno, da je šlo zgolj za redni servis. Sklenilo je, da je tožeča stranka dokazala, da je izročila toženi stranki vozilo, ki je bilo v primernem stanju za rabljeno vozilo te vrste. Po navedenem je tožbenemu zahtevku ugodilo.

6.Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ).

6.Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ).

6.Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ).

6.Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ).

7.Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila o skriti napaki na prodanem vozilu. Kot je ugotovilo, je tožena stranka dne 12. 11. 2000 kupila vozilo od tožeče stranke ter ga še isti dan prodala novemu kupcu, ki je že po treh kilometrih vožnje toženo stranko obvestil o napaki. Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka. Ker je tožena stranka tožeči stranki šele 11 dni kasneje (23. 11. 2020) poslala prvo SMS sporočilo, ta predpostavka prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako ni izpolnjena. Prodajalčeva odgovornost za zatrjevano napako je tako prenehala, s čimer so prenehale pravice kupca (jamčevalni zahtevki), ki bi jih na podlagi prodajalčeve odgovornosti zaradi napake lahko uveljavljal. Ker teh pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih dejstev tožena stranka s pritožbo ne napada, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna.

7.Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila o skriti napaki na prodanem vozilu. Kot je ugotovilo, je tožena stranka dne 12. 11. 2000 kupila vozilo od tožeče stranke ter ga še isti dan prodala novemu kupcu, ki je že po treh kilometrih vožnje toženo stranko obvestil o napaki. Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka. Ker je tožena stranka tožeči stranki šele 11 dni kasneje (23. 11. 2020) poslala prvo SMS sporočilo, ta predpostavka prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako ni izpolnjena. Prodajalčeva odgovornost za zatrjevano napako je tako prenehala, s čimer so prenehale pravice kupca (jamčevalni zahtevki), ki bi jih na podlagi prodajalčeve odgovornosti zaradi napake lahko uveljavljal. Ker teh pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih dejstev tožena stranka s pritožbo ne napada, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da SMS sporočila tožene stranke tožeči stranki ne zadoščajo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, po katerem mora kupec v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Pri tem zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake (npr. vozilo ne deluje, motor je zanič), ni pa dolžan navesti vzroka (izvora) napake.

7.Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila o skriti napaki na prodanem vozilu. Kot je ugotovilo, je tožena stranka dne 12. 11. 2000 kupila vozilo od tožeče stranke ter ga še isti dan prodala novemu kupcu, ki je že po treh kilometrih vožnje toženo stranko obvestil o napaki. Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka. Ker je tožena stranka tožeči stranki šele 11 dni kasneje (23. 11. 2020) poslala prvo SMS sporočilo, ta predpostavka prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako ni izpolnjena. Prodajalčeva odgovornost za zatrjevano napako je tako prenehala, s čimer so prenehale pravice kupca (jamčevalni zahtevki), ki bi jih na podlagi prodajalčeve odgovornosti zaradi napake lahko uveljavljal. Ker teh pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih dejstev tožena stranka s pritožbo ne napada, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna.

7.Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo, da tožena stranka tožeče stranke ni pravočasno obvestila o skriti napaki na prodanem vozilu. Kot je ugotovilo, je tožena stranka dne 12. 11. 2000 kupila vozilo od tožeče stranke ter ga še isti dan prodala novemu kupcu, ki je že po treh kilometrih vožnje toženo stranko obvestil o napaki. Rok, v katerem mora kupec prodajalca obvestiti o napaki, ima značilnost prekluzivnega roka. Ker je tožena stranka tožeči stranki šele 11 dni kasneje (23. 11. 2020) poslala prvo SMS sporočilo, ta predpostavka prodajalčeve odgovornosti za stvarno napako ni izpolnjena. Prodajalčeva odgovornost za zatrjevano napako je tako prenehala, s čimer so prenehale pravice kupca (jamčevalni zahtevki), ki bi jih na podlagi prodajalčeve odgovornosti zaradi napake lahko uveljavljal. Ker teh pred sodiščem prve stopnje ugotovljenih dejstev tožena stranka s pritožbo ne napada, je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da SMS sporočila tožene stranke tožeči stranki ne zadoščajo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, po katerem mora kupec v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Pri tem zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake (npr. vozilo ne deluje, motor je zanič), ni pa dolžan navesti vzroka (izvora) napake.

Tožena stranka v pritožbi sicer pravilno navaja, da glede vsebine obvestila o napaki zadošča, da kupec prodajalca obvesti o končni posledici napake, spregleda pa, da je takšno obvestilo o napaki poslala tožeči stranki šele z elektronskim sporočilom z dne 14. 4. 2021. Obvestilo o napaki, ki je zadoščalo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, je zato toženka tožeči stranki poslala prepozno, saj naj bi se (po njenih lastnih trditvah) napaka na vozilu pokazala že dne 12. 11. 2020, njen kupec pa jo je o napaki nemudoma obvestil.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da SMS sporočila tožene stranke tožeči stranki ne zadoščajo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, po katerem mora kupec v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Pri tem zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake (npr. vozilo ne deluje, motor je zanič), ni pa dolžan navesti vzroka (izvora) napake.1 Tožena stranka v pritožbi sicer pravilno navaja, da glede vsebine obvestila o napaki zadošča, da kupec prodajalca obvesti o končni posledici napake, spregleda pa, da je takšno obvestilo o napaki poslala tožeči stranki šele z elektronskim sporočilom z dne 14. 4. 2021. Obvestilo o napaki, ki je zadoščalo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, je zato toženka tožeči stranki poslala prepozno, saj naj bi se (po njenih lastnih trditvah) napaka na vozilu pokazala že dne 12. 11. 2020, njen kupec pa jo je o napaki nemudoma obvestil.

8.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da SMS sporočila tožene stranke tožeči stranki ne zadoščajo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, po katerem mora kupec v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako. Pri tem zadošča, da prodajalca obvesti o končni posledici napake (npr. vozilo ne deluje, motor je zanič), ni pa dolžan navesti vzroka (izvora) napake.1 Tožena stranka v pritožbi sicer pravilno navaja, da glede vsebine obvestila o napaki zadošča, da kupec prodajalca obvesti o končni posledici napake, spregleda pa, da je takšno obvestilo o napaki poslala tožeči stranki šele z elektronskim sporočilom z dne 14. 4. 2021. Obvestilo o napaki, ki je zadoščalo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, je zato toženka tožeči stranki poslala prepozno, saj naj bi se (po njenih lastnih trditvah) napaka na vozilu pokazala že dne 12. 11. 2020, njen kupec pa jo je o napaki nemudoma obvestil.

Tožena stranka v pritožbi sicer pravilno navaja, da glede vsebine obvestila o napaki zadošča, da kupec prodajalca obvesti o končni posledici napake, spregleda pa, da je takšno obvestilo o napaki poslala tožeči stranki šele z elektronskim sporočilom z dne 14. 4. 2021. Obvestilo o napaki, ki je zadoščalo zahtevi iz prvega odstavka 464. člena OZ, je zato toženka tožeči stranki poslala prepozno, saj naj bi se (po njenih lastnih trditvah) napaka na vozilu pokazala že dne 12. 11. 2020, njen kupec pa jo je o napaki nemudoma obvestil.

9.Povabilo prodajalcu, da stvar pregleda, predstavlja del obvestila o napaki, v katerem mora kupec natančneje opisati napako (primerjaj prvi odstavek 464. člena OZ). S pritožbenimi trditvami, da se tožeča stranka na SMS sporočila ni odzvala ter pregleda ni želela opraviti, zato tožena stranka ne more uspeti, saj bi bila najprej sama dolžna pravilno (in pravočasno) obvestiti tožečo stranko o stvarni napaki vozila.

9.Povabilo prodajalcu, da stvar pregleda, predstavlja del obvestila o napaki, v katerem mora kupec natančneje opisati napako (primerjaj prvi odstavek 464. člena OZ). S pritožbenimi trditvami, da se tožeča stranka na SMS sporočila ni odzvala ter pregleda ni želela opraviti, zato tožena stranka ne more uspeti, saj bi bila najprej sama dolžna pravilno (in pravočasno) obvestiti tožečo stranko o stvarni napaki vozila.

9.Povabilo prodajalcu, da stvar pregleda, predstavlja del obvestila o napaki, v katerem mora kupec natančneje opisati napako (primerjaj prvi odstavek 464. člena OZ). S pritožbenimi trditvami, da se tožeča stranka na SMS sporočila ni odzvala ter pregleda ni želela opraviti, zato tožena stranka ne more uspeti, saj bi bila najprej sama dolžna pravilno (in pravočasno) obvestiti tožečo stranko o stvarni napaki vozila.

9.Povabilo prodajalcu, da stvar pregleda, predstavlja del obvestila o napaki, v katerem mora kupec natančneje opisati napako (primerjaj prvi odstavek 464. člena OZ). S pritožbenimi trditvami, da se tožeča stranka na SMS sporočila ni odzvala ter pregleda ni želela opraviti, zato tožena stranka ne more uspeti, saj bi bila najprej sama dolžna pravilno (in pravočasno) obvestiti tožečo stranko o stvarni napaki vozila.

10.Ker tožena stranka ni podala sklepčnih trditev glede pravilnega in pravočasnega uveljavljanja prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, sodišče prve stopnje dokazov, ki jih je predlagala, ni bilo dolžno izvesti. Pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje nepravilno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič in tožene stranke ter postavitvijo izvedenca avtomehanične stroke, je po navedenem neutemeljen.

10.Ker tožena stranka ni podala sklepčnih trditev glede pravilnega in pravočasnega uveljavljanja prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, sodišče prve stopnje dokazov, ki jih je predlagala, ni bilo dolžno izvesti. Pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje nepravilno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič in tožene stranke ter postavitvijo izvedenca avtomehanične stroke, je po navedenem neutemeljen.

10.Ker tožena stranka ni podala sklepčnih trditev glede pravilnega in pravočasnega uveljavljanja prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, sodišče prve stopnje dokazov, ki jih je predlagala, ni bilo dolžno izvesti. Pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje nepravilno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič in tožene stranke ter postavitvijo izvedenca avtomehanične stroke, je po navedenem neutemeljen.

10.Ker tožena stranka ni podala sklepčnih trditev glede pravilnega in pravočasnega uveljavljanja prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake, sodišče prve stopnje dokazov, ki jih je predlagala, ni bilo dolžno izvesti. Pritožbeni očitek tožene stranke, da sodišče prve stopnje nepravilno ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič in tožene stranke ter postavitvijo izvedenca avtomehanične stroke, je po navedenem neutemeljen.

11.Tožena stranka v pritožbi uveljavlja še bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih trditev o zlorabi procesnih pravic tožeče stranke. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede zatrjevane zlorabe procesnih pravic trdila zgolj to, da je tožeča stranka v zadevi III Pg 1924/2021 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko uveljavljala zahtevek na isti pravni in dejanski podlagi ter da je bil postopek ustavljen, saj tožeča stranka ni plačala sodne takse po nalogu sodišča. Iz teh trditev ne izhajajo elementi generalne klavzule iz 11. člena ZPP, po kateri predstavlja zloraba procesnih pravic uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ugovor zlorabe procesnih pravic je bil očitno neutemeljen, zaradi česar se sodišče prve stopnje do ugovora ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

11.Tožena stranka v pritožbi uveljavlja še bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih trditev o zlorabi procesnih pravic tožeče stranke. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede zatrjevane zlorabe procesnih pravic trdila zgolj to, da je tožeča stranka v zadevi III Pg 1924/2021 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko uveljavljala zahtevek na isti pravni in dejanski podlagi ter da je bil postopek ustavljen, saj tožeča stranka ni plačala sodne takse po nalogu sodišča. Iz teh trditev ne izhajajo elementi generalne klavzule iz 11. člena ZPP, po kateri predstavlja zloraba procesnih pravic uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ugovor zlorabe procesnih pravic je bil očitno neutemeljen, zaradi česar se sodišče prve stopnje do ugovora ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

11.Tožena stranka v pritožbi uveljavlja še bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih trditev o zlorabi procesnih pravic tožeče stranke. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede zatrjevane zlorabe procesnih pravic trdila zgolj to, da je tožeča stranka v zadevi III Pg 1924/2021 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko uveljavljala zahtevek na isti pravni in dejanski podlagi ter da je bil postopek ustavljen, saj tožeča stranka ni plačala sodne takse po nalogu sodišča. Iz teh trditev ne izhajajo elementi generalne klavzule iz 11. člena ZPP, po kateri predstavlja zloraba procesnih pravic uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ugovor zlorabe procesnih pravic je bil očitno neutemeljen, zaradi česar se sodišče prve stopnje do ugovora ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

11.Tožena stranka v pritožbi uveljavlja še bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih trditev o zlorabi procesnih pravic tožeče stranke. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede zatrjevane zlorabe procesnih pravic trdila zgolj to, da je tožeča stranka v zadevi III Pg 1924/2021 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko uveljavljala zahtevek na isti pravni in dejanski podlagi ter da je bil postopek ustavljen, saj tožeča stranka ni plačala sodne takse po nalogu sodišča. Iz teh trditev ne izhajajo elementi generalne klavzule iz 11. člena ZPP, po kateri predstavlja zloraba procesnih pravic uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Ugovor zlorabe procesnih pravic je bil očitno neutemeljen, zaradi česar se sodišče prve stopnje do ugovora ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

12.Pritožbeni očitki po navedenem niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12.Pritožbeni očitki po navedenem niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12.Pritožbeni očitki po navedenem niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12.Pritožbeni očitki po navedenem niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo po priloženem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT) skupaj 373,32 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo po priloženem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT) skupaj 373,32 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo po priloženem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT) skupaj 373,32 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

13.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Te je pritožbeno sodišče odmerilo po priloženem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo (OT). Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke obsegajo stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 500 točk (tarifna številka 22/1 OT), materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT) skupaj 373,32 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki teče od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1N. Plavšak, v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 154.

1N. Plavšak, v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 154.

1N. Plavšak, v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 154.

1N. Plavšak, v M. Juhart in N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 154.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 462, 462/1, 464, 464/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 462, 462/1, 464, 464/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 462, 462/1, 464, 464/1

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 462, 462/1, 464, 464/1

tarifna številka 22/1 OT

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.