Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 241/2024

ECLI:SI:VDSS:2024:PDP.241.2024 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odškodninska odgovornost delavca huda malomarnost delavca elementi odškodninskega delikta voznik tovornega vozila tovor
Višje delovno in socialno sodišče
17. julij 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je toženec ravnal hudo malomarno, ko je potrdil prevzem tovora, ne da bi se prepričal o ujemanju podatkov o tovoru in prevoznih listin, ki so mu bili posredovani preko CVS komunikacije, oziroma ko je nato potrdil prevzem ene pošiljke manj od naročenih, ne da bi o tem obvestil disponentko in dobil njeno privolitev. Neresnična je pritožbena navedba, da naj bi toženec jasno in prepričljivo izpovedal, da mu špediter ni želel izpolniti in podpisati tovornega lista, saj to iz njegove izpovedi ne izhaja. Toženec pred sodiščem prve stopnje ni prerekal trditve tožeče stranke, da bi moral o manjkajočem tovoru obvestiti pisarno. Izpovedal je le, da so eno paleto vzeli nazaj dol, rekoč, da gre za B., in je nato to javil disponentki po telefonu. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženec ni dokazal, da bi disponentka potrdila spremembo tovora oziroma prevzema in nakladanja štirih palet. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta poleg hudo malomarnega ravnanja podana druga elementa odškodninskega delikta (vzročna zveza in škoda v vrednosti izgubljene pošiljke, ki jo je tožeča stranka konkretizirala v dopolnitvi tožbe z dne 25. 3. 2021). Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni utemeljila, za kakšno škodo gre, in da je tožbeni zahtevek nesklepčen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 1.203,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila; stroške pritožbe in odgovora na revizijo krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 15 dni plačati 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2020 dalje, ji povrniti stroške postopka v višini 1.363,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da je zavezanec za plačilo sodne takse.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pravdnega postopka, oziroma podrejeno, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je izrek sodbe v točkah I in II nepopoln, ker ni navedeno, do kdaj tečejo zakonske zamudne obresti. V tem delu je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi napake pri ravnanju pristojne službe za BPP je prišlo do izdaje napačne odločbe, saj mu je bila dodeljena pravna pomoč za vložitev tožbe, čeprav v sporu nastopa kot toženec. Napaka službe BPP ni bila odpravljena. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh njegovih navedb, čeprav so bile relevantne, zato je kršilo njegovo pravico do izjave, posledično pa sta podani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožencu neutemeljeno odreklo možnost sodelovanja na naroku za glavno obravnavo dne 16. 3. 2022, na katerem je bil zaslišan tudi direktor tožeče stranke. Ker je sodbo oprlo na izpoved direktorja, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje glede naročila prevoza. Naročnik je izdal dve naročili za prevoz, eno za prevzem za letalski prevoz, drugo za prevoz treh palet s tovornjakom. Dejstvo, da je na obeh naročilnicah kot prevzemnik naveden toženec, je mogoče pojasniti z dejstvom, da so bile naročilnice predane tožencu, preden so eno izmed palet preložili na kombi. Iz obeh naročil izhaja, da bi morala skupna teža palet znašati 311 kg, iz informacij, posredovanih tožeči stranki, pa izhaja skupna teža 320 kg. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu ugotovilo, da so bile vse 4 palete namenjene za prevoz s tovornjakom, ki ga je vozil toženec, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Predloženi zavarovalni pogoji ne dokazujejo, da je tožeča stranka sploh imela sklenjeno zavarovalno polico za zavarovanje prevozniške odgovornosti za prevoz tovora v cestnem prometu pri Zavarovalnici A., d. d. Tudi v tem delu je podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je ravnal s hudo malomarnostjo in kršil svoje dolžnosti iz delovnega razmerja. Iz sodbe ne izhaja utemeljitev vzročne zveze kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podan pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev postopka je tudi podana, ker sodišče ni utemeljilo škode. Tožba je nesklepčna, zato bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči (108. člen ZPP). Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je pritožbeno sodišče o pritožbi zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje že odločalo. S sodbo Pdp 554/2022 z dne 25. 4. 2023 je pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 16.000,00 EUR z obrestmi. Na revizijo tožeče stranke je vrhovno sodišče s sklepom VIII Ips 2/2024 razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržalo za končno odločbo. Zaradi kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču, da ponovno odloči o utemeljenosti pritožbe.

6. Pritožbeno sodišče je tako, upoštevaje napotilo revizijskega sodišča, ponovno preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev.

7. Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do relevantnih navedb, ki jih je toženec podal v odgovoru na pritožbo z dne 27. 11. 2020 v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. Tožencu ni bila kršena pravica do izjave, saj je odgovor na pritožbo, v katerem je nasprotoval navedbam tožeče stranke in prikazoval svoje videnje dogodka, upoštevalo že Višje sodišče v Kopru, ko je izdalo sklep I Ip 351/2020 z dne 15. 12. 2020, s katerim je zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Neutemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje tožencu neutemeljeno odreklo možnost sodelovanja na naroku za glavno obravnavo dne 16. 3. 2022, na katerem je bil zaslišan tudi direktor tožeče stranke. Toženec je dan pred narokom, 15. 3. 2022, obvestil sodišče, da se naroka naslednji dan ne bo mogel udeležiti, ker je zaradi protestov s kamionom obtičal na Sardiniji. Sodišče prve stopnje je narok izvedlo, ne da bi iz zapisnika izhajalo, ali je toženec neupravičeno izostal z naroka ter tudi na tem naroku zaslišalo direktorja tožeče stranke. Vendar pa to ni vplivalo na toženčevo pravico do sodelovanja v postopku. Sodišče prve stopnje je namreč 20. 4. 2022 opravilo še en narok za glavno obravnavo, ki se ga je toženec udeležil, ter bil na njem zaslišan. Na naroku bi toženec lahko predlagal ponovno zaslišanje direktorja tožeče stranke, pa tega ni storil. Glede na navedeno torej toženčeva neudeležba na naroku dne 16. 3. 2022 ni vplivala na njegovo pravico do sodelovanja v postopku. Prav tako kršitve ni uveljavljal takoj, ko je bilo mogoče (286.b člen ZPP). Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da mu je Služba za BPP izdala nepravilno odločbo, in sicer naj bi prejel odločbo za vložitev tožbe zoper delodajalca, čeprav je bil v sporu toženec. Tega do konca postopka pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, čeprav je bil na uveljavljanje BPP napoten že na prvem naroku za glavno obravnavo 3. 11. 2021, ter bi lahko do konca sojenja pred sodiščem prve stopnje ob ustrezni skrbnosti izposloval pravilno odločbo BPP, na podlagi katere bi ga lahko zastopal pooblaščenec odvetnik.

8. Pritožba neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takih kršitev sodba nima in jo je mogoče preizkusiti glede škode in vzročne zveze. Sodišče prve stopnje se je do obeh predpostavk odškodninske odgovornosti opredelilo v 4. točki obrazložitve, ko je zaključilo, da je toženec pripeljal prejemniku eno, zagotovo naročeno pošiljko premalo, s čimer je nastala škoda v vrednosti izgubljene pošiljke, ki znaša 16.000,00 EUR. V zvezi z navedeno kršitvijo pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožba neutemeljeno izpostavlja, da izrek sodbe ne določa, kdaj se konča obrestovanje dosojenih zakonskih obresti. V skladu s prvim odstavkom 270. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji) obveznost preneha, ko je izpolnjena, četudi tega izrek sodne odločbe izrecno ne določa. 9. Pritožba nadalje neutemeljeno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takšnih nasprotij ni, pritožbene navedbe v tej smeri pa je mogoče razumeti le kot nestrinjanje toženca z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede naročila prevoza, ker ni upoštevalo, da iz prve naročilnice z dne 1. 10. 2018 izhaja, da bo pošiljka pripravljena za letalski prevoz, da je bil špediter zainteresiran za razbremenitev svoje odgovornosti in da so njegove navedbe v elektronskih sporočilih glede teže palet v nasprotju z izvedenimi dokazi. Toženec tega do konca postopka pred sodiščem prve stopnje ni navajal, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Prepozne so tudi pritožbene navedbe v zvezi s poskusom uveljavitve škode pri zavarovalnici (da bi morala tožeča stranka prejeti pisno zavrnitev zahtevka s strani zavarovalnice in da predloženi zavarovalni pogoji ne dokazujejo dejstva, da je tožeča stranka sploh imela sklenjeno zavarovalno polico za zavarovanje prevozniške odgovornosti za prevoz tovora v cestnem prometu pri Zavarovalnici A., d. d.).

11. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je toženec ravnal hudo malomarno, ko je potrdil prevzem tovora, ne da bi se prepričal o ujemanju podatkov o tovoru in prevoznih listin, ki so mu bili posredovani preko CVS komunikacije, oziroma ko je nato potrdil prevzem ene pošiljke manj od naročenih, ne da bi o tem obvestil disponentko in dobil njeno privolitev. Neresnična je pritožbena navedba, da naj bi toženec jasno in prepričljivo izpovedal, da mu špediter ni želel izpolniti in podpisati tovornega lista, saj to iz njegove izpovedi ne izhaja. Toženec pred sodiščem prve stopnje ni prerekal trditve tožeče stranke, da bi moral o manjkajočem tovoru obvestiti pisarno. Izpovedal je le, da so eno paleto vzeli nazaj dol, rekoč, da gre za B., in je nato to javil disponentki po telefonu. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženec ni dokazal, da bi disponentka potrdila spremembo tovora oziroma prevzema in nakladanja štirih palet. Zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da sta poleg hudo malomarnega ravnanja podana druga elementa odškodninskega delikta (vzročna zveza in škoda v vrednosti izgubljene pošiljke, ki jo je tožeča stranka konkretizirala v dopolnitvi tožbe z dne 25. 3. 2021). Posledično je neutemeljen pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni utemeljila, za kakšno škodo gre, in da je tožbeni zahtevek nesklepčen.

13. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega in revizijskega postopka. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe in odgovora na revizijo; tožeča stranka pa je z revizijo uspela, zato ji je toženec dolžan povrniti stroške revizijskega postopka (154. člen ZPP). Tožeči stranki v skladu z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) pripada za predlog za dopustitev revizije 625 točk in za revizijo 750 točk (v kar se všteje 50 % stroškov predloga za dopustitev revizije), tako da njeni stroški revizijskega postopka znašajo 1062,50 točk, kar z materialnimi stroški (2 % od vrednosti 1000 točk in 1 % od presežka nad 100o točk), DDV ter sodno takso v znesku 410,40 EUR skupaj znaša 1.203,25 EUR. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča in ni bil za pravdo potreben strošek (155. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia