Jedro

Ker sodišče tožničinega predloga, ki se tudi po vsebini nanaša na začasno ureditev stanja po 2. odstavku 69. člena ZUS ni obravnavalo po navedeni pravni podlagi, ni ugotovilo dejstev, pomembnih za odločitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 787/2002-5 z dne 16.5.2002 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tožbi, s katero izpodbija odločbo tožene stranke z dne 21.3.2002. Z njo je zavržena njena pritožba zoper enotno dovoljenje za gradnjo, ki ga je izdala Upravna enota K. z dne 27.12.2001 investitorju S. T., d.o.o., K., za gradnjo distribucijskega centra in plinskega voda pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopno sodišče navaja, da je tožnica v tožbi izrecno zahtevala izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00 - ZUS), vendar jo je obravnavalo po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS, glede na njeno vsebino, saj tožnica navaja, da naj sodišče zadrži izvršitev spornega enotnega dovoljenja za gradnjo. Po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS lahko tožnik predlaga sodišču odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v primeru, če izvršitve akta na zahtevo tožnika ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS.

Navedeno v tem primeru pomeni, da bi morala tožnica zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva odložitev izvršitve spornega dovoljenja, vložiti najprej pri upravni enoti, ki je izdala dovoljenje. Šele tedaj, če pristojni organ ne bi odložil izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, bi lahko zahtevala odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Ker v obravnavanem primeru tožnica navedene procesne predpostavke ne zatrjuje, niti iz priloženih listin ni razvidno, da je podana, je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči. V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 72. člena ZUS. Navaja, da je upravno sodišče neupravičeno prekvalificiralo predlog za začasno ureditev stanja v predlog za zadržanje izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo. Tožeča stranka je predlagala začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje in med drugim tudi navedla, da se investitorju prepove, da ne sme ničesar spremeniti na zemljišču parc. št. 425/1 k.o. S., da mora takoj prenehati z vsakršnimi deli na tem zemljišču in ne sme storiti ničesar, kar bi lahko spreminjalo stanje zemljišča in povzročilo škodo tožeči stranki. Glede na to, da se izpodbijani upravni akt ne izvršuje po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku, odložitev izvršitve takega akta ni možna, zaradi česar tudi ni možna izdaja začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ZUS. Iz tega razloga je pravno napačna odločitev upravnega sodišča in nedopustna prekvalifikacija predlagane začasne odredbe, ki je jasna in nedvoumno predlaga začasno ureditev stanja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica utemeljeno ugovarja, da je upravno sodišče napačno obravnavalo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, namesto po 2. odstavku 69. člena ZUS, kot jo je uveljavljala.

Upravno sodišče je v obrazložitvi sklepa sicer navedlo, da je tožnica zahtevala izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS, nato pa je iz vsebine zahteve napačno sklepalo, da jo zahteva po 1. odstavku 69. člena ZUS. Tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni predlagala le zadržanja izvršitve spornega dovoljenja za gradnjo, temveč je predlagala tudi, da investitor ne sme ničesar spremeniti na parc. št. 425/1 k.o. S. in ničesar storiti, kar bi lahko povzročilo škodo tožnici ter da mora takoj prenehati z vsakršnimi deli na tem zemljišču. Tak tožničin predlog za izdajo začasne odredbe pa se tudi po vsebini nanaša na začasno ureditev stanja po 2. odstavku 69. člena ZUS. Upravno sodišče pa tožničine zahteve ni obravnavalo po navedeni pravni podlagi, kot jo je tožnica uveljavljala in ni ugotovilo dejstev, pomembnih za odločitev po 2. odstavku 69. člena ZUS. Zato ni imelo podlage za zavrženje zahteve in je s tem bistveno kršilo to določbo ZUS.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 74. in 1. odstavka 68. člena ZUS izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

V novem postopku bo upravno sodišče vloženo zahtevo za izdajo začasne odredbe obravnavalo po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS.