Jedro

Razmerje po 77. členu ZJF ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa je razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje, ampak za odločitve v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrgla vlogo tožeče stranke za odpis oziroma delni odpis in obročno plačilo dolga nastalega z odločbo Agencije št. 33106-7031/2007/9 z dne 3. 2. 2009 (1. in 2. točka izreka sklepa) in odločila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka sklepa). V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na določbi tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), iz katere izhaja, da lahko odpis dolga, če so za to izpolnjeni pogoji iz navedenega odstavka, predlaga in o njem odloči zgolj pristojni minister v soglasju z ministrom za finance. V zvezi z vlogo tožeče stranke za obročno plačilo dolga pa navaja, da je o tej vlogi že bilo odločeno s pravnomočnim sklepom Agencije, št. 33106-7031/2007/19 z dne 24. 5. 2010, zato je bila vloga, ki je bila ponovno poslana dne 19. 8. 2016 in dne 17. 10. 2016, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavržena.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku navedeno odločitev potrdila.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija navedeno odločitev in v njej navaja, da je zaradi zdravstvenih težav morala prekiniti petletno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov, zato je bila dolžna vrniti prejete subvencije. Navaja, da je del prejetih subvencij že vrnila, ne razume pa zakaj ni bilo upoštevano zdravstveno stanje, ki ji preprečuje opravljanje kmetijske dejavnosti. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi odločbe tožene stranke in prvostopnega organa ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka oziroma Agencija zavrgla vlogo tožeče stranke za odpis oziroma delni odpis dolga, nastalega z odločbo Agencije št. 33106-7031/2007/9 z dne 3. 2. 2009, s sklicevanjem na 77. člen ZJF (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Prav tako je z izpodbijanim sklepom zavrgla tudi vlogo tožeče stranke za obročno plačilo dolga, nastalega s prej citirano odločbo iz razloga, ker je bilo o tem že odločeno s pravnomočnim sklepom Agencije, št. 33106-7031/2007/19 z dne 24. 5. 2010 (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

7. Na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJF lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga. V skladu s tretjim odstavkom tega člena lahko pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, do višine, določene z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnočljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

8. Upoštevaje citirano materialno pravno podlago tako 77. člen ZJF ureja dve različni situaciji, po prvem odstavku pristojni minister odloča na podlagi prošnje dolžnika, po tretjem odstavku pa gre za odločanje po uradni dolžnosti, dolžnik lahko da le pobudo, da bi ministrstvo o tem odločilo. Taka možnost odpisa dolga po tretjem odstavku 77. člena torej ne predstavlja pravice dolžnika in o taki pobudi pristojni minister niti ni dolžan odločiti. Predvsem pa razmerje po 77. členu ZJF ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje, ampak za odločitve v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku)1. Glede na navedeno je zato po presoji sodišča odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrženju vloge tožeče stranke, upoštevaje tako prvi kot tudi tretji odstavek 77. člena ZJF, pravilna, pri čemer sodišče pojasnjuje, da sklepa Agencije št. 33106-7031/2007/13 z dne 31. 3. 2009, s katerim je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena ZJF zavržena vloga tožeče stranke za odlog plačila dolga na podlagi prej citirane odločbe Agencije, ne predstavlja pravnega akta v smislu 2. člena ZUP, saj je bil ta akt izdan v postopku upravljanja z javnim premoženjem in ne pomeni oblastnega ravnanja, temveč ravnanja tožene stranke kot vsakega drugega lastnika. Posledično to pomeni, da je bila tudi vloga tožeče stranke zavržena z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, zavržena na podlagi 77. člena ZJF in ne na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Vendar navedeno na zakonitost izpodbijane odločitve ni imelo vpliva.

9. Glede na navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 134/2019 z dne 9. 10. 2019