Jedro

Stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, mora strošek cenitve predvideti v predračunu stroškov. V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.

Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na določitev predračuna stroškov računovodenja v višini 50,00 eurov mesečno oziroma 3.000,00 eurov skupno.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo predračun stroškov stečajnega postopka tako,kot je navedeno v predlogu, ki ga je predložil upravitelj in je bil objavljen 18. 9. 2012. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je predlog upravitelja v nasprotju z ZFPPIPP in računovodskimi standardi, zato je sklep v nasprotju z ZFPPIPP, zaradi česar se sklep izpodbija v celoti, sodišče naj na novo presodi predlog upravitelja. Upnik ne bo oporekal posamezni predpostavki iz predlaganega stroškovnika, obstaja pa diskrepanca med otvoritvenim poročilom, dejanskim stanjem in predlaganim stroškovnikom. Upravitelj ocenjuje stroške cenitve na 3.500,00 eurov, čeprav je stečajni dolžnik vse nepremičnine prenesel na upnika, ki je tudi že izdelal cenitvena poročila za vse nepremičnine. Upravitelj je v stroškovnik vključil tudi stroške računovodenja, pri čemer pa gre za postopek osebnega stečaja nad potrošnikom, za katerega se knjigovodstvo ne vodi, torej se ne izdeluje računovodskih izkazov, zato je ta strošek nepotreben.

3. Upravitelj je odgovoril na pritožbo in navedel, da so upnikove cenitve stare, zato bo potrebno izdelati nove. V postopkih osebnega stečaja se res ne vodi knjigovodstva, vendar pa so za izdelavo rednih poročil potrebna tudi redna finančna poročila, pri izdelavi končnega poročila pa je potrebno vključiti tudi finančno poročilo za celotno obdobje postopka. Prav tako bodo ti stroški aktualni pri izdelavi tabel za razdelitev stečajne mase ter pri izdaji plačilnih nalogov za plačilo tekočih stroškov ter poplačilo upnikov ob razdelitvi stečajne mase.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik je opredeljeno ugovarjal le dvema postavkama iz predračuna stroškov, zato je višje sodišče v preostalem delu opravilo le uraden preizkus, kot mu ga nalaga 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, prav tako pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Stroški cenitev: Iz otvoritvenega poročila je razvidno, da po ugotovitvah stečajnega upravitelja v stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, na katerih sicer pritožnik uveljavlja izločitveno pravico, ki pa je bila prerekana. Upravitelj mora za vsako premoženje, ki sestavlja stečajno maso, dobiti oceno vrednosti tega premoženja zaradi prodaje (1. odstavek 327. člena ZFPPIPP), ki jo mora izdelati pooblaščeni ocenjevalec za tisto vrsto premoženja, ki je predmet ocene (2. odstavek 327. člena ZFPPIPP). To pa hkrati pomeni, da mora upravitelj v predračunu stroškov predvideti tudi stroške ocene vrednosti tega premoženja, zato je ta strošek upravitelj pravilno vključil v predlog predračuna. Gre namreč za občasni strošek stečajnega postopka (6. točka 3. odstavka 355. člena ZFPPIPP). Ni dvoma, da stečajni upravitelj glede na 3. odstavek 330. člena ZFPPIPP zaradi prerekane izločitvene pravice na teh nepremičninah še ne sme začeti s prodajo nepremičnin. To vsekakor hkrati tudi pomeni, da zaenkrat, dokler ne bo odločeno o izločitveni pravici, ni smotrna niti cenitev tega premoženja. Vendar pa stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, ta strošek mora predvideti v predračunu stroškov (2. odstavek 356. člena ZFPPIPP). V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka (3. odstavek 356. člena ZFPPIPP). Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, v skladu s 1. odstavkom 357. člena ZFPPIPP pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov. Stroškov cenitev namreč ni med taksativno naštetimi stroški, za katere v primeru vključenosti v predračun stroškov stečajnega postopka ni treba pridobiti še posebnega sklepa o soglasju sodišča k plačilu stroškov. Izpodbijani sklep je torej v tem delu pravilen, zato je višje sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Stroški računovodenja: Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen (med drugim) računovodskih storitev v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in sestavljanjem računovodskih izkazov in davčnih obračunov v stečajnem postopku (2. točka 7. odstavka 103. člena ZFPPIPP). V obravnavani zadevi gre za postopek osebnega stečaja nad potrošnikom. V postopku osebnega stečaja nad potrošnikom se ne uporabljajo določila prvega do tretjega odstavka 290. člena ZFPPIPP (2. točka 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP). Ta določila določajo obveznost vodenja poslovnih knjig in računovodskih izkazov stečajnega dolžnika, pri čemer gre za opravila, za katera navedena 2. točka 7. odstavka 103. člena ZFPPIPP določa, da niso vključena v nadomestila upravitelja. Iz opravil, ki jih je upravitelj navedel v svojem odgovoru na pritožbo, pa tudi nedvomno izhaja, da ne gre za nobeno od opravil iz 2. točke 7. odstavka 103. člena ZFPPIPP. Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage. Sodišče je zato v tem delu pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu, torej v delu, ki se nanaša na stroške računovodenja, razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).