Jedro

Ker ni izpolnjen t.i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 24. člen ZBPP, je organ za BPP tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 19/2013-2 z dne 4. 3. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi odločbe organ za BPP navaja, da je prosilec prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča št. Bpp 19/2013-2 z dne 4. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča št. Bpp 208/2012-2 z dne 24. 12. 2012. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pritožbo zoper sklep tega sodišča I U 1231/2012-6 z dne 24. 10. 2012. Z navedenim sklepom je bila kot prepozna zavržena prosilčeva tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeval na prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki zahteva, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upošteva kot kriterij razumnost zadeve, v zvezi s katero je prošnja vložena. Pojasnjuje, da je v odločbi št. Bpp 19/2013 presodil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo zoper odločbo št. Bpp 208/2012 in je zato prošnjo zavrnil. Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj je to sodišče s sobo I U 212/2013 z dne 13. 3. 2013 tožnikovo tožbo zoper odločbo št. Bpp 208/2012 zavrnilo.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker ni prava uka oseba, prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da bo tožba pravilno popravljena. S tem bo lahko navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in bo dokazal sodišču, da so njegove navedbe netočne. Razlaga sodišča mu povzroča vedno večjo stisko. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Tožnik navaja, da tožba ni mogla biti vložena prepozno, ker je bila kršena pravica tožnika do poštenega sojenja, in sicer zato, ker je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in mu je bila prošnja zavrnjena. Predložil je vsa dokazila, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ugotovitev, da zadeva nima izgleda za uspeh, nima nobenih trdnih temeljev. Tožnik je prosil tudi za oprostitev plačila sodnih stroškov in taks.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku 24. člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Sodišče iz podatkov in spisov, ki se nanašajo na izpodbijano odločbo, ugotavlja, da je to sodišče s sklepom I U 1231/2012 z dne 24. 10. 2012 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012 kot prepozno. Ugotovilo je, da je tožnik tožbo vložil po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe, ki v nujnih zadevah, kar so tudi zadeve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, teče tudi v času sodnih počitnic, saj tožbe ni vložil v roku 30 dni od vročitve odločbe.

Tožnik je za pritožbo zoper navedeni sklep zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njegova prošnja pa je bila zavrnjena z odločbo organa za BPP št. 208/2012 z dne 24. 12. 2012. Organ za BPP je v tej odločbi presodil, da tožnik s pritožbo nima verjetnega izgleda za uspeh. Z odločbo št. Bpp 19/2013 z dne 4. 3. 2013 pa je zavrnil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tožbo zoper odločbo št. Bpp 208/2012, ker je tudi za to ugotovil, da ne izkazuje možnosti za uspeh.

Kot ugotavlja organ za BPP v izpodbijani odločbi, je to sodišče s sodbo I U 212/2013 z dne 13. 3. 2013 že odločilo o tožnikovi tožbi zoper odločbo št. Bpp 208/2012 in tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Navedena sodba je pravnomočna. V njej sodišče razloguje, da ima prekoračitev zakonskega roka za vložitev tožbe za posledico njeno zavrženje, zato pritožba zoper tako odločitev nima verjetnega izgleda za uspeh. Uspeh prosilca v zadevi, v kateri prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in se v postopku odločanja o utemeljenosti prošnje za brezplačno pravno pomoč ocenjuje s stopnjo verjetnosti, je torej bil v konkretnem primeru že v sodni presoji, v kateri se je pričakovanje tožnika, da bi lahko s pritožbo uspel, izkazalo za zmotno. Zato je lahko organ za BPP tudi v sedaj izpodbijani odločbi (z njo je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo zoper odločbo št. Bpp 19/2013) utemeljeno sklepal, da ni verjetno, da bi tožnik s tako tožbo uspel. Glede na navedeno je po presoji sodišča organ za BPP utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh in ni razumno vlagati pravnega sredstva, glede katerega je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker ni izpolnjen t.i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 24. člen ZBPP, je organ za BPP tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče ni posebej odločalo, ker je tožnik plačila taks v obravnavni zadevi oproščen že na podlagi zakona (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah)