Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z določbami ZP-1 je mogoče odločitve pritožbenega sodišča izpodbijati zgolj z izrednim pravnim sredstvom tj. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo lahko vloži le Vrhovno državno tožilstvo.
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
II. Pritožnika se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčevo pritožbo (I. točka izreka) ter storilca oprostilo plačila sodne takse za pritožbo (II. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje storilec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter poudarja, da je brezposelna oseba ter da ni zmožen plačila sodne takse.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na vsebino pritožbe šteje, da pritožnik s pritožbo izpodbija le zanj neugodni del odločitve v izpodbijanem sklepu, to je odločitev o zavrženju njegove pritožbe (I. točko izreka sklepa) ne pa tudi odločitve o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo (II. točko izreka).
5. Tako iz razlogov sodišča prve stopnje kot tudi iz dokumentacije v spisu izhaja, da je storilec pritožbo, ki je bila z izpodbijanim delom sklepa zavržena, vložil zoper sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8. 11. 2022. Ker Zakon o prekrških (ZP-1) pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ne dopušča, kot je pravilno storilcu obrazložilo sodišče prve stopnje, je tudi odločitev o njenem zavrženju pravilna, saj nedovoljeno pritožbo s sklepom zavrže sodišče prve stopnje (tretji odstavek v zvezi z drugim odstavkom 161. člena ZP-1).
V skladu z določbami ZP-1 je namreč mogoče odločitve pritožbenega sodišča izpodbijati zgolj z izrednim pravnim sredstvom tj. zahtevo za varstvo zakonitosti, ki pa jo lahko vloži le Vrhovno državno tožilstvo. Ker gre za izredno pravno sredstvo, njegova vložitev ne zadrži nastopa pravnomočnosti in izvršljivosti. V postopku o prekršku namreč postane odločitev pritožbenega sodišča pravnomočna z dnem, ko je odločitev o pravnem sredstvu odpravljena vlagatelju pravnega sredstva (drugi odstavek 199. člena ZP-1).
6. Ker je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev o storilčevi pritožbi oziroma zaključek o nedovoljenosti njegove pritožbe zoper določbo sodišča druge stopnje, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška oziroma na dejstva, nastala po izdaji izpodbijanega sklepa (odnosi s sosedi ter ravnanje sosedov v decembru 2022 in januarju 2023), v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne, saj na zaključek o nedovoljenosti storilčeve pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Celju z dne 8. 11. 2022 ne morejo vplivati. Vsled temu se sodišče druge stopnje do njih ni opredeljevalo.
7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).
8. Storilec ni uspel s pritožbo, zato bi v skladu s prvim odstavkom člena 147 ZP-1 moral plačati sodno takso za pritožbo. Glede na pritožbene navedbe, da je storilec prijavljen na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije kot aktivni iskalec zaposlitve, je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka člena 144 ZP-1 odločilo, da ga bo te obveznosti oprostilo.