Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlog za prekinitev postopka je nastal le pri prvemu tožencu, zato je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno prekinilo le zoper njega. Prekinitev postopka bo sicer učinkovala tudi na drugo toženko, saj sta toženi stranki nujna enotna sospornika.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek zoper prvo toženo stranko zaradi začetega stečajnega postopka.
2. Zoper tak sklep se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. alineja prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožuje druga toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pravdni postopek prekine tudi zoper drugo toženo stranko. Poudarja, da sta toženca enotna sospornika, zato bi se prekinitev postopka morala nanašati na oba toženca. Sklicuje se na enotno sodno prakso in na stališče pravne teorije glede enotnega sosporništva.
3. Na pritožbo druge tožene stranke je odgovorila tožeča stranka in predlagala njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V določbi 205. člena ZPP so opredeljeni primeri, v katerih pride do prekinitve postopka, med drugim tudi, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Skladno z določbo drugega odstavka 205. člena odloča o prekinitvi postopka sodišče prve stopnje.
6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil stečajni postopek začet le zoper prvega toženca. Pritožnica zato zmotno navaja, da bi se postopek moral prekiniti tudi zoper njo. Razlog za prekinitev je namreč nastal le pri prvem tožencu, zato je sodišče prve stopnje postopek utemeljeno prekinilo le zoper njega. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bo prekinitev postopka sicer učinkovala tudi na drugo toženko, saj sta toženi stranki nujna enotna sospornika (196. člen ZPP). Sodišče prve stopnje tako do prevzema pravde s strani stečajnega upravitelja ne bo moglo nadaljevati postopka.
7. Po povedanem pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ni našlo, zato je pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Druga toženka s pritožbo ni uspela, tožničin odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje in zato ni potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).