Jedro

Svojih zahtevkov tožnica ne utemeljuje le na »goli« kršitvi predpisov s področja požarne varnosti in graditve objektov (kar je predmet inšpekcijskih postopkov), ampak na konkretno zatrjevani škodni nevarnosti povezani z obstojem (in delovanjem) omenjenih objektov, kar je nedvomno v prvem in drugem odstavku 133. člena OZ predviden dejanski stan. Za obravnavanje le-tega pa je podana sodna (civilna) pristojnost.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1.S sklepom z dne 24.4.2013 je sodišče prve stopnje odločilo: da za odločanje o sporu ni podana sodna pristojnost (I. točka izreka), da se tožba vložena dne 21.3.2013 in predlog za izdajo začasne odredbe zavržeta (II. točka izreka).

2.Zoper omenjeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da naj bi bilo stališče sodišča, da gre le za upravno (in ne tudi za sodno) pristojnost, napačno. Prav tako ne drži, da je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe navajala le kršitev predpisov s področja požarne varnosti. Oboje opira tudi na določila prvega in drugega odstavka 133. člena OZ. Podala je vse potrebne navedbe, da gre za civilnopravni zahtevek (na odstranitev nelegalne in nevarne kurilnice, ki jo je postavila toženka). Nevarnost resda izvira tudi iz kršitve predpisov s področja požarne varnosti in graditve objektov, kar pa ne izključuje pravice do sodnega varstva (1. člen ZPP). Iz njene pravice do življenja v zdravem (varnem) okolju izvira njen interes za zahtevo na odstranitev vira škodne nevarnosti, ki je posledica prav kršitve omenjenih predpisov. Poudarja, da se v inšpekcijskem postopku v javnem interesu zagotavlja le nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ni pa ta postopek namenjen varstvu pravice do sodnega varstva, ki ga ima za zavarovanje svojih pravic in ki ji je bila s predmetnim sklepom neutemeljeno odvzeta. Poleg škodne nevarnosti je v tožbi izčrpno utemeljila vse za ugoditev tožbenemu zahtevka potrebne elemente.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožnica utemeljeno opozarja, da v svoji dne 21.3.2013 vloženi (nasprotni) tožbi (in v njej podanem predlogu za začasno odredbo) ni zatrjevala le toženkinih kršitev predpisov s področja požarne varnosti in graditve objektov, kot to napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Iz natančnih in obširnih v tožbi podanih navedb (glej npr. trditve na l. št. 8, 11, 12, 13, 14, 15, 16 predmetnega spisa) je jasno razvidno, da svoje zahtevke utemeljuje z zatrjevanjem škodne nevarnosti, ki naj bi jo zanjo (njeno premoženjsko sfero) ter druge predstavljale kurilnica na utekočinjeni naftni plin ter cisterni, namenjeni za hrambo utekočinjenega plina, ki naj bi jih postavila toženka. Svojih zahtevkov torej ne utemeljuje le na »goli« kršitvi predhodno omenjenih predpisov (kar je, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, predmet inšpekcijskih postopkov), ampak na konkretno zatrjevani škodni nevarnosti povezani z obstojem (in delovanjem) omenjenih objektov, kar je nedvomno v prvem in drugem odstavku 133. člena OZ predviden dejanski stan. Za obravnavanje le-tega pa je podana sodna (civilna) pristojnost (glej 1. člen ZPP in drugi odstavek 2. člena ZPP).

5.Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti (torej tako glede odločitve o tem, da ni podana sodna pristojnost, kot zavrženja tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe) razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP) in zadevo vrniti Okrajnemu sodišču iz Brežic. To pa naj upoštevaje dejstvo, da sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPP (torej po uradni dolžnosti) najprej preizkusi, ali je za odločanje v predmetni zadevi sploh stvarno pristojno (glej prvo točko prvega odstavka 481. člena ZPP, ki v sporih, v katerih je vsaka od strank gospodarska družba, predvideva uporabo pravil o gospodarskih sporih).

6.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev (3. odstavek 165. člena ZPP).