Jedro

Okoliščina, da je tožnica sodnica drugega sodišča iste stopnje, ki posluje v drugem mestu kot pristojno sodišče, ne more ogrožati (videza) nepristranskosti sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru poteka pravdni postopek P 226/2024 v zvezi z ničnostjo kreditnih pogodb v švicarskih frankih. Toženka je predlagala delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V predlogu navaja, da je tožnica sodnica, zaposlena kot vodja družinskega oddelka na Okrožnem sodišču A., ki spada na območje istega pritožbenega sodišča, torej Višjega sodišča v Mariboru. Gre za znaten premoženjskopravni zahtevek, ki ga tožnica uveljavlja pred sodiščem, ki je njenemu delovnemu mestu geografsko blizu. Vsaj na načelni ravni obstaja večja povezanost med sodniki kot običajno, zaradi česar bi bil nedvomno prizadet videz nepristranskosti sojenja.

2.Tožnika predlogu nasprotujeta in navajata, da je bila tožnica že v času sklenitve prve kreditne pogodbe zaposlena kot sodnica A., pa sta se stranki vseeno dogovorili za krajevno pristojnost sodišča v Mariboru. Toženka niti v odgovoru na tožbo niti v prvi pripravljalni vlogi ter med odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe ni problematizirala tega, temveč je to storila šele tik pred razpisanim narokom. V nadaljevanju poudarja, da toženka svojih navedb ni podkrepila z utemeljenimi konkretnimi okoliščinami, temveč je podala le načelne razloge o spornosti odločanja v zadevah stanovskih kolegov, pri tem pa tožnica sploh ni zaposlena na istem sodišču. Delegacija ne bi bila niti ekonomična niti smotrna, razloge za vložitev obravnavanega predloga pa gre očitno pripisati nezadovoljstvu toženke s potekom postopka.

3.Predlog ni utemeljen.

4.V skladu s 67. členom ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med te sodna praksa šteje tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča.

Delegacija pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

5.Toženka utemeljeno izpostavlja, da je v primeru, ko delegacijo pristojnosti predlaga stranka, prag, ki ga je treba doseči za ugoditev, včasih nižji, a stranka mora svoj predlog podkrepiti s konkretnimi okoliščinami.

Pri presoji, ali obstaja dvom o videzu nepristranskosti, je stališče stranke namreč pomembno, ne pa odločilno. Odločilna je presoja, ali je strankin dvom objektivno utemeljen. Treba se je torej osredotočiti na dejanske razmere in ugotoviti, če so strahovi glede pristranskosti objektivno utemeljeni, konkretneje, ali bi lahko okoliščina, da je stranka postopka sodnica drugega sodišča iste stopnje, ogrozilo (videz) neodvisnost(i) celotnega sodišča kot takšnega.

V obravnavanem primeru toženka svojega strahu z ničemer objektivno ne utemelji. V predlogu ne navede nobenih povezav med prvo tožnico, sodnico na družinskem oddelku Okrožnega sodišča A., in sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru. Gre za dve samostojni sodišči, ki poslujeta v različnih mestih.

Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica A. tudi živi, zato je zatrjevana izpostavljenost (vsaj kolegialnim) medsebojnim povezavam v celoti posplošena in bi lahko veljala za številne zaposlene v slovenskem sodstvu. Dvom v nepristranskost sodišča kot celote je v takšni situaciji neživljenjski in z ničemer objektivno utemeljen. Morebitna tesna povezanost s katerim od sodnikov pa bi lahko kvečjemu pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Šele če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.

6.Vrhovno sodišče tudi zavrača možnost, da bi vrednost spornega predmeta lahko kakorkoli odražala povečano nevarnost za videz nepristranskosti. Sodniki so vezani na ustavo in zakon (3. člen ZS); pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. in 37. člen Zakona o sodniški službi; ZSS).

Vsebina zadeve sicer lahko predstavlja dodatno okoliščino, ki se upošteva pri presoji o utemeljenosti delegacije, če gre za občutljivejše zadeve osebne narave, spore, ki izvirajo npr. iz urejanja družinskih razmerij, nikakor pa to ne more veljati za premoženjskopravni spor, kot je obravnavani. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Glej tudi sklepe VSRS I R 136/2015 z 10. 12. 2015, I R 138/215 z 2. 12. 2015, I R 122/2020 z 28. 8. 2020, I R 188/2021 z 12. 1. 2022 in mnoge druge.

2Glej npr. VSRS sklep I R 96/2024 s 17. 7. 2024.

3Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-429/23-13 s 24. 10. 2024 in v njej citirana praksa Ustavnega sodišča RS ter ESČP, posebej sodbo Wettstein proti Švici z 21. 12. 2000, točka 44.

4Prim. sodbo ESČP Parlov-Tkalčič proti Hrvaški, točka 82.

5Vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo niti v primeru, ko je šlo za stranko, ki je bila sodnica na družinskem oddelku istega okrožnega sodišča, ki pa je poslovalo na drugi lokaciji (VSRS sklep I R 75/2008 z 18. 6. 2008).

6Sposobni morajo biti objektivno odločati o vseh sporih (prim. sklep VSRS I R 118/2021 s 15. 9. 2021).

7Prim. sklepa VSRS I R 167/2023 z 18. 10. 2023, I R 49/2021 z 12. 4. 2021 in druge.

8Glej npr. sklep VSRS I R 99/2021 s 7. 7. 2021.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.