Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče druge stopnje dati prednost pravici pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na katero se tožnica sklicuje v pritožbi (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP) pred pravico do pritožbe oziroma do dvostopenjskega sojenja. Predmetni pravdni postopek se je namreč začel že v letu 2017. Res se je sicer najprej vodil skupaj s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine, kar je vsekakor nekoliko upočasnilo tudi tek celotnega postopka, nato pa se je navedeni del v zvezi s plačilom uporabnine izločil in ga obravnava Okrožno sodišče v Kopru v samostojnem postopku. Vendar je več kot osemletno obravnavanje predmetnega tožbenega zahtevka pred okrajnim sodiščem očitno predolgo in pomeni poseg v navedeno pravico.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje tožeči stranki izročiti in predati v souporabo in v posest nepremičnine: - tri turistične apartmaje, ki se nahajajo v pritličju, en turistični apartma, ki se nahaja v prvem nadstropju, in mansardo v drugem nadstropju večstanovanjske hiše na naslovu ..., ...., ID znak stavbe ..., ki leži na parceli ID znak parcela ..., in sicer z izročitvijo ključev teh apartmajev in mansarde ter - parcele ID znak parcela ..., parcela ... in parcela ... ter ji izročiti ključe kovinskih pomičnih vrat in kovinskih vrat za osebni prehod, ki se nahajajo v ograji med glavno cesto in parcelama številka ... in .... Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom z dne 2. 7. 2024 je sodbo v I. točki izreka popravilo glede naslova večstanovanjske stavbe, ki je predmet postopka in sicer je namesto ... pravilno ....

Odločitev in razlogi sodišča druge stopnje

2.Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem delu (glede odločitve sodišča prve stopnje v drugi alineji točke 1 izreka in v izreku o stroških postopka) s sklepom delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in v razveljavljenem delu zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje odločitve, da tožencu naloži izročitev parcel ...., ... in ... in ključev kovinskih pomičnih vrat in kovinskih vrat za osebni prehod, ki se nahajajo v ograji med javno cesto in parcelami, ni obrazložilo. Toženec je ugovarjal, da so kovinska vrata za osebni prehod blokirana in s ključi ne razpolaga, kovinska pomična vrata pa so vedno odprta in nikoli zaklenjena. Sodišče prve stopnje pa se je v razlogih ukvarjalo le s ključi apartmajev, ne pa z vprašanjem izročitve ključev obojih vrat v ograji med parcelami. Zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čemer je storjena bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Pritožba tožeče stranke zoper sklep sodišča druge stopnje

3.Tožeča stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo po 357.a členu ZPP. Navaja, da bi višje sodišče lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali pa opravilo novo sojenje. Ne strinja se z očitkom sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje odločitve glede zahtevka, da toženec tožnici izroči v posest in souporabo parcele ter da ji izroči ključe od ograje in vrat za osebno rabo, ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je po obsežnem dokaznem postopku in na podlagi natančne dokazne ocene ugotovilo, da toženec tožnici popolnoma onemogoča in odreka posest ter uporabo vseh solastnih nepremičnin. Iz obrazložitve jasno izhaja, da ji onemogoča tako posest in uporabo posameznih prostorov v hiši ..., kot tudi soposest in uporabo vseh drugih solastnih nepremičnin v ..., tako tudi parcel, na katerih stavba stoji in parcel, ki v naravi predstavljajo zemljišče ob stavbi (vrt, dvorišča, parkirna mesta, zunanje terase). Ugotavlja tudi, da jo je verbalno napadel in jo nagnal iz solastnih nepremičnin. Tožnica je zato v strahu pred tožencem odšla in se ni upala vrniti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov tudi ugotovilo, da ji toženec onemogoča izvajanje solastninskih upravičenj, s tem, da je vzel ključ, ki se je do smrti očeta pravdnih strank nahajal pod prtom na mizi pod stopniščem, s tem ključem pa je bilo možno stopiti v garažo, kjer so se nahajali vsi drugi ključi. Tožnica zato nima ključa garaže in tudi nobenega drugega ključa. Sodišče prve stopnje je torej vprašanje obstoja in sedanjega nahajališča vseh ključev obravnavalo in se do njega opredelilo; če pri tem ni izrecno navedlo, za katere od posameznih ključev gre (za katera vrata oz. del stavbe), to še ne pomeni, da svoje odločitve ni obrazložilo. Tudi sicer pa bi sodišče druge stopnje smelo drugo alinejo 1. točke izreka sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje le v delu, ki se nanaša na izročitev ključev ograje, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na izročitev v posest in souporabo parcel ID znak parcela ..., parcela št. ... in parcele .... Tožnica je namreč v tem delu zahtevala, da ji toženec izroči v posest in souporabo parcele in da izroči ključe ograje in vrat za osebni prehod (torej gre za dve ravnanji), sodišče prve stopnje pa je o tem izvedlo obširen dokazni postopek, zaslišalo obe pravdni stranki in predlagane priče ter prebralo vso listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu. Zato bi lahko ugotovljeno kršitev, če bi bila res podana, samo odpravilo na pritožbeni obravnavi ali brez nje, pod pogoji iz prvega odstavka 347. člena ZPP. Tožba je bila vložena že leta 2017, tožnica že več kot 8 let ne more uporabljati nepremičnin, in je zaradi dolgotrajnosti postopkov kršena tudi njena pravica do sojenja v razumnem roku. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanjem delu in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje, tožencu pa naloži, da ji povrne tudi stroške pritožbenega postopka v 15 dneh od izdaje odločbe o pritožbi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Odgovor na pritožbo toženca

4.Toženec je na pritožbo odgovoril. Poudarja, da je pritožba namenjena le izpodbijanju razlogov sodišča druge stopnje za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje in ne izpodbijanju razlogov o odločitvi sodišča druge stopnje. Zato ni dopustna pritožba, ker naj bi pritožbeno sodišče napačno presojalo sodbo sodišča prve stopnje in bi moralo odločiti drugače. Pritrjuje razlogom sodišča druge stopnje glede razveljavitve sodbe sodišč prve stopnje. Poudarja, da je bil zastoj v postopku delno pogojen tudi z dejstvom, da je sodišče prvotno obravnavalo dva tožničina zahtevka in sicer zahtevek, o katerem je odločilo z delno razveljavljeno sodbo, in zahtevek na plačilo uporabnine, ki je bil kasneje odstopljen Okrožnemu sodišču v Kopru, kjer se obravnava pod opr. št. P 132/2020. Trajanje je delno pripisati pridobitvam izvedenskih mnenj, potrebnih za ugotavljanje utemeljenosti tožničinega zahtevka na plačilo uporabnine, ki se v predmetnem postopku ne obravnava več. Predlaga zavrnitev pritožbe in naložitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Odločitev o pritožbi

5.Pritožba je utemeljena.

6.Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je po ureditvi prvega odstavka 355. člena ZPP razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje izjema - praviloma mora tako o zadevi dokončno odločiti pritožbeno sodišče. Zakonodajalec je v drugem odstavku 354. člena in drugem odstavku 355. člena ZPP predvidel, da se mora pravica do dvostopenjskega sojenja (pravica do pritožbe) umakniti pravici stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, če bi zaradi razveljavitve sodbe prišlo do hujše kršitve te pravice. V takem primeru sodišče druge stopnje prevzame funkcijo sodišča prve stopnje in meritorno odloči o tožbenem zahtevku. Pravice do pritožbe namreč ne gre razumeti kot pravice, da je vsaka ugotovitev dejstev ali vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota - v očeh objektivnega opazovalca, razumne osebe - obravnavana na dveh instancah. Le če pravega sojenja ni (npr. zamudna sodba, zavrženje tožbe), ni mogoče šteti (v očeh objektivnega opazovalca), da je bila zadeva resnično obravnavana na dveh instancah. Pri oceni razmerja med varstvom pravice do pritožbe in drugih ustavnih pravic pa mora pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 355. člena ZPP opraviti ožji test sorazmernosti. Merila vrednostnega tehtanja, ki nagnejo odločitev v prid razveljavitvi sodbe oziroma dokončnemu odločanju pred pritožbenem sodišču, so predvsem: razsežnost omejitve pravice do pritožbe, pomen kršitve z vidika pravice do poštenega sojenja (zlasti pravice do izjave), dosedanje trajanje postopka in procesna dejanja, ki jih je še treba opraviti z vidika pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, primerjava položajev sodišča prve in druge stopnje, projekcijo stroškov, narava zadeve in njen pomen za stranki.

7.Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče druge stopnje dati prednost pravici pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na katero se tožnica sklicuje v pritožbi (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP) pred pravico do pritožbe oziroma do dvostopenjskega sojenja. Predmetni pravdni postopek se je namreč začel že v letu 2017. Res se je sicer najprej vodil skupaj s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine, kar je vsekakor nekoliko upočasnilo tudi tek celotnega postopka, nato pa se je navedeni del v zvezi s plačilom uporabnine izločil in ga obravnava Okrožno sodišče v Kopru v samostojnem postopku. Vendar je več kot osemletno obravnavanje predmetnega tožbenega zahtevka pred okrajnim sodiščem očitno predolgo in pomeni poseg v navedeno pravico. Dokončno odločanje sodišča druge stopnje ne bo podaljšalo postopka, ampak prav nasprotno. Sodišče druge stopnje bo lahko na pritožbeni obravnavi dopolnilo dokazni postopek v zvezi z ugotavljanjem dejstev o posegu v tožničino (so)lastninsko pravico še glede zatrjevanega odvzema ključev - (razen vrat apartmajev v stavbi, ki se nahaja na v tožbi navedenih parcelah, v zvezi s čemer je bilo že pravnomočno odločeno) tudi kovinskih pomičnih vrat in kovinskih vrat za osebni prehod, ki se nahajajo v ograji med javno cesto in v tožbi navedenih parcelah.

8.Vrhovno sodišče torej zaključuje, da bi sodišče druge stopnje ugotovljeno procesno kršitev postopka moralo samo odpraviti (prvi in drugi odstavek 354. člena ZPP) oziroma bi moralo samo dopolniti postopek in odpraviti pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 357.a člena ZPP je ob povedanem pritožbi ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

9.Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

10.Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Glej že navedeni sklep VS RS Cp 8/2024 z dne 20.3.2024 in tam citirano sodno prakso in teorijo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.