Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika sta s toženko sklenila kreditno pogodbo o dolgoročnem stanovanjskem kreditu v CHF. S tožbo sta zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, plačilo 30.273,59 EUR, ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter njen izbris iz zemljiške knjige.

2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da mora toženka zakonske zamudne obresti od zneska 30.273,59 EUR plačati od dneva vložitve tožbe 27. 9. 2023, zavrne pa se zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti pred 27. 9. 2023, ter tako, da se zavrne zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris iz zemljiške knjige. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13, izključiti uporabo te Direktive in v konkretni zadevi odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, OZ ter zlasti ZPotK (kot je veljal v času sklepanja Kreditne pogodbe), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v švicarskih frankih?

2.Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti ter da je sporni pogodbeni pogoj posledično nepošten, materialnopravno pravilna?

3.Ali je pritožbeno sodišče pravilno ugotovilo nepoštenost spornega pogodbenega pogoja, kljub temu, da ni izkazano, da bi velika apreciacija CHF v razmerju do EUR v dolgoročnem pogodbenem obdobju za toženo stranko kot bančnega strokovnjaka predstavljala objektivno predvidljivo tveganje?

4.Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se v izpodbijani sodbi ni opredelilo do navedb tožene stranke, da znatna porast CHF v razmerju do EUR za toženo stranko kot bančnega strokovnjaka ni predstavljala objektivno predvidljivega tveganja, posledično pa tožeče stranke na možnost uresničitve tovrstnega dogodka ni mogla (ter posledično tudi ni bila dolžna) opozoriti?

5.Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede obstoja znatnega neravnotežja materialnopravno pravilna?

6.Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?

7.Ali je pritožbeno sodišče pravilno odločilo o dajatvenem zahtevku tožeče stranke, ko je odločilo, da tožena stranka ni upravičena do nadomestila za uporabo posojenega kapitala?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati rešitev pravnega vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).