Jedro

Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A., tožnika v tem upravnem sporu, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. IV U 231/2013-7 z dne 27. 11. 2013. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec za dodelitev BPP zaprosil v zadevi IV U 485/2012-5, vendar je bilo ugotovljeno, da je bil prosilcu 30. 7. 2012 v tej zadevi izdan sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 375/2012 oziroma IV U 85/2012-9, zoper katerega niso več mogoča redna pravna sredstva. Zato je služba za BPP v obravnavani zadevi štela, da prosilec prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS, Oddelek v Celju, št. IV U 231/2013-7 z dne 27. 11. 2014, s katerim je bila kot prepozna zavržena njegova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 1259/2013 z dne 13. 8. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP. Tožena stranka je prosilcu pojasnila, da je v skladu z določbo 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) treba tožbo vložiti v 30. dneh po tem ko je stranki vročen upravni akt. Odločba BPP 1259/2013 je bila prosilcu vročena 30. 8. 2013, torej je rok za vložitev tožbe iztekel 30. 9. 2013, zato je bila tožba, ki je bila sodišču poslana 2. 10. 2013, torej po izteku zakonskega roka, vložena prepozno. Ker je bila po presoji tožene stranke prosilčeva tožba vložena prepozno in njegova tožba zaradi tega utemeljenega zavržena, je njegovo pričakovanje, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Prosilec zato ne izpolnjuje objektivnega poboja za dodelitev BPP in je treba njegovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) kot neutemeljeno zavrniti.

2. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da je socialno ogrožen in živi v hudi revščini. Ker mu je bila odvzeta BPP med postopkom je njegova stiska še večja, kar nasprotuje pravičnosti. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je tožbo vložil prepozno, in pojasnjuje, da ima težave s poštnimi uslužbenci, ki ga ne obveščajo o prispelih pošiljkah. Iz navedenega razloga meni, da krivda za prepozno vložitev tožbe ni na njegovi strani. Iz tožbe smiselno izhaja tožnikov predlog, da sodišče odpravi izpodbijani akt in predlog, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

6. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

7. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik odločbo Bpp 1259/2013 prejel 30. 8. 2013 in bi ob upoštevanju določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1 moral tožbo zoper navedeno odločbo vložiti v prekluzivnem roku 30 dni od vročitve upravnega akta. Ker zaradi prekluzivne narave roka za vložitev tožbe v upravnem sporu stranka to pravico izgubi, če pravnega dejanja (vložitev tožbe) v danem roku ne opravi, je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik predmetno tožbo vložil 2. 10. 2013, torej po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe (30. 9. 2014), torej jo je vložil prepozno, kar je pravilno ugotovila tudi že tožena stranka.

8. Sodišče tožniku, ki se v tožbi sklicuje na svoj težak materialni (finančni) položaj pojasnjuje, da mora biti za ugodno rešitev prošnje za dodelitev BPP poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to pa je, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh. Pogoj iz 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh), pa glede na predhodno navedeno (prepozno vloženo tožbo) tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi ni izkazan. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na pravilnost vročanja oziroma delo poštnih uslužbencev. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

9. Neutemeljen pa je tudi predlog, naj sodišče v zadevi odloči o taksni oprostitvi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

10. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.