Jedro

Tožnik se je poškodoval pri delu s krožno žago. Zaradi poškodbe drugega in tretjega prsta leve roke trpi duševne bolečine, ker je pri določenih aktivnostih trajno omejen. Nima več pravega občutka v poškodovani roki, koža na drugem prstu leve roke je takšna, da se mu večkrat vname, zaradi česar si ne more s to roko zapeti niti gumba. Poleg tega je v nohtu navedenega prsta luknja, kar ima za posledico, da se prst zatika v določene predmete, zaradi česar ga mora vedno držati skrčenega. Z levo roko lahko opravlja le lažja dela. Izvedenec je ocenil, da je pri tožniku podana zmanjšana aktivnost za 5 %. Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova prisodilo pravično denarno odškodnino v znesku 4.500,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 4.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2008 dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka); medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek glede zneska 5.900,00 EUR zavrnilo (II. točka izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v višini 572,34 EUR v 15 dneh, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (III. točka izreka).

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v delu ugoditve tožbenih zahtevkov iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po 1. in 2. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je sodišče pri določitvi odškodnine iz naslova zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti izhajalo zgolj iz izpovedbe tožnika, da mu v nohtu kazalca leve roke nastaja luknja, kar ima za posledico, da se prst zatika v predmete, zaradi česar ga ne more držati skrčenega, vse pa mu povzroča hude duševne bolečine. Takšna izpoved nima nikakršne podlage v medicinski dokumentaciji. Poleg tega sodišče ni v celoti presodilo zaključkov iz mnenja izvedenca medicinske stroke, saj je zgolj pavšalno navedlo, da je mnenje razumljivo, skladno in strokovno prepričljivo. Od izdelave izvedeniškega mnenja pa do zadnjega sojenja je preteklo skoraj tri leta, pri čemer iz sodbe ne izhaja stališče sodišča o možnosti tožnikove rehabilitacije. Sodišče bi moralo prisoditi tožniku iz naslova zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti odškodnino v bistveno nižjem znesku. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo v izpodbijanem delu tako, da iz tega naslova zniža znesek prisojene odškodnine oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje sodba v izpodbijanem delu pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z določitvijo višine odškodnine iz naslova zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti pri tožniku tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na preostale pritožbene navedbe tožene stranke še odgovarja: Pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z vpogledom v mnenje izvedenca medicinske stroke, kar pa ni razvidno tudi iz dokaznega sklepa. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča temu ni tako. Iz zapisnika o naroku zadnje glavne obravnave (list št. 200) izhaja dokazni sklep sodišča prve stopnje, da se povzame vse dokaze iz dosedanjih postopkov in da se ti v soglasju s strankama štejejo za prebrani. To pomeni, da je v takšnem dokaznem sklepu vsebovan tudi dokaz - mnenje izvedenca medicinske stroke, ki ga je sodišče prve stopnje po vsebini upoštevalo pri določitvi višine odškodnine.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločilo še o preostalem delu zahtevane odškodnine za nematerialno škodo iz naslova zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti tožnika v posledici delovne nesreče dne 6. 2. 2008, ko se je pri toženi stranki poškodoval s krožno žago. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedbe tožnika in mnenja izvedenca medicinske stroke ugotovilo, da tožnik zaradi poškodbe drugega in tretjega prsta leve roke trpi duševne bolečine, ker je pri določenih aktivnostih trajno omejen. Nima več pravega občutka v poškodovani roki, koža na drugem prstu leve roke pa je takšna, da se mu večkrat vname, zaradi česar si ne more s to roko zapeti niti gumba. Poleg tega je v nohtu navedenega prsta luknja, kar ima za posledico, da se prst zatika v določene predmete, zaradi česar ga mora vedno držati skrčenega. Iz teh razlogov lahko opravlja z levo roko le lažja dela oziroma tista opravila, pri katerih ne uporablja poškodovana prsta. V tej zvezi je izvedenec tudi ocenil, da je zaradi opisanih poškodb podana pri tožniku zmanjšana aktivnost za 5 %. Sodišče prve stopnje je tožniku iz tega naslova prisodilo odškodnino v znesku 4.500,00 EUR. Pritožbeno sodišče se s tako prisojeno višino odškodnine v celoti strinja.

Duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti so oblika nematerialne škode, ki nastane kot posledica telesne poškodbe. Telesna poškodba sama po sebi ne daje oškodovancu pravice do odškodnine, temveč šele posledica te poškodbe, ki se odraža v oškodovančevi notranji sferi in se manifestira kot duševna bolečina. Takšne duševne bolečine doživlja oškodovanec zaradi tega, ker je postal zaradi poškodbe nesposoben za delo oziroma ima zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi česar mora vlagati večje napore pri opravljanju vsakodnevnih opravil ali zaradi tega, ker se ne more več ali se lahko zgolj omejeno ukvarja z aktivnostmi, ki jih je izvajal pred poškodbo. Pri določanju višine odškodnine za to obliko škode je potrebno ugotoviti stopnjo zmanjšanja življenjskih aktivnosti, intenzivnost in trajanje posledic, starost ter poklic oškodovanca in druge pomembne okoliščine vsakega posameznega primera. Iz tega naslova odmerjena odškodnina mora ustrezati standardu pravične denarne odškodnine, zato pomeni ocena sodišča glede višine denarnega nadomestila za nepremoženjsko škodo uporabo materialnega prava. V tej zvezi pa je sodišču dano pooblastilo, da ovrednoti pravni standard pravične odškodnine tako, da glede na konkreten škodni primer določbi ustrezno višino denarne odškodnine za določen življenjski dogodek.

Sodišče prve stopnje je imelo v skladu s tako navedenimi razlogi vso pristojnost, da je ugotovilo stanje duševnih bolečin pri tožniku zaradi posledic delovne nesreče, ki so se odražale v konkretni obliki zmanjšanih življenjskih aktivnosti, tudi z njegovim zaslišanjem, pri čemer je v tej zvezi pravilno izhajalo tudi iz ugotovitve mnenja izvedenca medicinske stroke o tožnikovi 5 % zmanjšani aktivnosti poškodovanih prstov leve roke. Sodišče prve stopnje je vse te okoliščine ovrednotilo in tožniku iz tega naslova utemeljeno priznalo odškodnino v višini, ki je tudi primerljiva s škodnimi dogodki in posledicami, ko je bilo o odškodnini odločeno v podobnih primerih.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).