Jedro

Neskladje med listinama glede datuma vključitve v obvezno zavarovanje bi tožnik lahko uveljavil že v prvotno končanem postopku. Zato zatrjevane nove okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku, niti v tem sporu zahtevati ponovne odmere starostne pokojnine z dnem, ko je bil ponovno vključen v obvezno zavarovanje s polovičnim delovnim časom, saj je pogoj za polno starostno upokojitev tudi prenehanje obveznega zavarovanja v celoti (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2011 in št. ... z dne 17. 12. 2010 ter da se mu ponovno odmeri starostna pokojnina od 2. 6. 2006 dalje.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da dokaza, ki ju je tožnik priložil predlogu za obnovo postopka, nista nova v smislu 260. člena ZUP. Dejstvo, na katerega se sklicuje tožnik, je namreč obstajalo že takrat, ko je tožnik vložil ponovno prijavo v zavarovanje, le da je bila napaka kasneje odkrita. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da dovoli obnovo postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost prvostopenjskega sklepa tožene stranke opr. št. ... z dne 17. 12. 2010 in dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2011. S to odločbo je bila pritožba tožnika zavrnjena, prvostopenjski sklep tožene stranke odpravljen ter zavrnjen predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo tožene stranke, št. ... z dne 17. 1. 2008. Z dokončno odločbo št. ... z dne 17. 1. 2008 je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine od 1. 6. 2006 dalje, ker tega dne ni bil odjavljen iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je tožnik z dnem 31. 5. 2006 odjavil iz zavarovanja, nato pa se je z dnem 1. 6. 2006 ponovno prijavil v zavarovanje. Dne 2. 10. 2010 je tožnik vložil predlog za obnovo postopka, v katerem je navajal, da je pravilni datum ponovne prijave v obvezno zavarovanje 2. 6. 2006, in predlagal, da se dopis ZZZS z dne 1. 9. 2010 in popravek obrazca M-2 o prijavi spremembe datuma zavarovanja z dne 7. 9. 2010 obravnavata kot nova dokaza.

Po prvem odstavku 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami) se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljanimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dokaza, ki ju je tožnik priložil predlogu za obnovo postopka (dopis ZZZS z dne 1. 9. 2010 in kopija ponovne prijave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 7. 9. 2010) nista nova dokaza v smislu prve točke prvega odstavka 260. člena ZUP, saj nista obstajala v času odločanja tožene stranke z dokončno odločbo z dne 17. 1. 2008. V času vodenja prejšnjega upravnega postopka poprave prijave oziroma listin iz septembra 2010 ni bilo mogoče predložiti niti upoštevati, ker še niso obstajale. V listinah naknadno spremenjen datum ponovnega vstopa v zavarovanje tako ne more predstavljati okoliščine, ki bi bila lahko podlaga za obnovo postopka.

Tudi če bi v pritožbi zatrjevana okoliščina oziroma dejstvo v času prejšnjega upravnega postopka obstajala, bi bila pomembna krivda stranke v odnosu do okoliščin (drugi odstavek 261. člena ZUP). V listinski dokumentaciji, ki jo je priložil tožnik v prvotno končanem postopku oziroma zahtevi za priznanje pravice do starostne pokojnine, se nahajata obrazec za ponovno prijavo v obvezno zavarovanje, poslan toženi stranki z dopisom z dne 14. 2. 2007, in odločba Odvetniške zbornice z dne 25. 5. 2006 o ponovnem vpisu tožnika v imenik odvetnikov z 2. 6. 2006. S tem dnem je bila podana podlaga za ponovno vključitev tožnika v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s peto alinejo prvega odstavka 15. člena in 33. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Neskladje med navedenima listinama glede datuma vključitve v obvezno zavarovanje bi tožnik lahko uveljavil že v prvotno končanem postopku, zato zatrjevane nove okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku, niti v tem sporu zahtevati ponovne odmere starostne pokojnine od 2. 6. 2006 dalje, tj. z dnem, ko je bil ponovno vključen v obvezno zavarovanje s polovičnim delovnim časom, saj je pogoj za polno starostno upokojitev tudi prenehanje obveznega zavarovanja v celoti (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1).

Zaradi obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).