Jedro

Prepovedi iz 1. odst. 76.c člena ZUN, ki so obvezna sestavina odločbe na odstranitev objekta, morajo biti v izreku konkretno navedene, saj vrsta posega lahko vpliva na vrsto prepovedi in le izrek odločbe postane izvršljiv (208. člen ZUP).

Pooblastilo inšpektorja iz 4. odstavka 76. člena ZUN, da že v odločbi na odstranitev objekta določi način izvršbe, ne zajema tudi določitev časa, kdaj bo opravljeno izvršilno dejanje po osebi, ker se izvršilni postopek začne šele, ko postane odločba izvršljiva, kar se ugotavlja po določbah ZUP, saj ZUN o tem nima posebnih določb.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 11.11.1993.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov proti odločbi urbanistične inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin z dne 22.9.1993, s katero jima je naloženo, da do 29.9.1993 odstranita nadzidavo objekta v tlor. dim. 13,09 x 7,11 m, katero sta zgradila - nadzidala, na zemljišču s parc. št. 1457/1 in 1458/1 - mesto ter vzpostavita objekt v prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka). Za navedeni objekt iz 1. točke izreka veljajo prepovedi iz 76.c člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju: ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86; in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93). Če investitorja ne bosta opravila naloženega dejanja iz 1. točke izreka do 29.9.1993, bo to na njune stroške opravilo pooblaščeno podjetje dne 30.9.1993 ob 9. uri. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe citira določbe 50. člena ZUN. Navaja pa, da si za obravnavano nadzidavo objekta tožnika nista pridobila lokacijskega dovoljenja. Tega dejstva v pritožbi proti prvostopni odločbi tudi ne izpodbijata. Zato je prvostopni organ prvostopno odločbo izdal na podlagi spremenjenega 73. člena ZUN (1. člen zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN - Uradni list RS, št. 18/93). Za izrek prvostopne odločbe po spremenjeni zakonski določbi 73. člena ZUN po mnenju tožene stranke pravno ni pomembno, da sta si tožnika pridobila pozitivno urbanistično mnenje ter da sta predčasno zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pomembno je le, da sta začela graditi, predno sta si pridobila lokacijsko dovoljenje. Pri tem ni pomembno, kakšni so bili razlogi, ki so ju k temu privedli, pa če so še tako tehtni. Po mnenju tožene stranke ni pomembno, zakaj jima lokacijsko dovoljenje ni bilo izdano oziroma kako se je lokacijski postopek vodil, saj sta postopek izdaje lokacijskega dovoljenja in inšpekcijski postopek ločena upravna postopka. Tožnika izpodbijata tudi pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja glede izmere obravnavane nadzidave. Iz spisnih podatkov prvostopnega organa je razvidno, da sta tožnik na objektu izvedla navedeno nadzidavo največjih tlorisnih izmer 13,09 x 7,11 m - zunanje mere (zapisnik o inšpekcijskem pregledu na kraju samem dne 21.1.1993), pri čemer ni pomembno, kakšna je koristna stanovanjska površina nadzidave.

Tožnika v tožbi navajata, da ju ni mogoče obravnavati kot črnograditelja, saj sta z gradbenim posegom le preprečila nastanek še večje škode, ki je nastajala na navedenem objektu zaradi dotrajanosti strehe. Pred samim posegom sta tudi pridobila pozitivno urbanistično mnenje, za lokacijsko dovoljenje pa sta zaprosila že pred več kot tremi leti. Številne urgence in pritožbe zoper molk organa tudi niso prispevale k temu, da bi le-ta odločil o njuni zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno tudi glede izmere spornega dela objekta, ki znaša dejansko 44.15 m2, kar preprečuje samo fizično izvršitev prvostopne odločbe. Glede na navedene pomanjkljivosti ne moreta razumeti, zakaj je prvostopni organ vodil skrajšani postopek brez njunega zaslišanja in jima s tem onemogočil, da bi zavarovala svoje pravice, kar pomeni očitno kršitev določb zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V 1. odstavku 277. člena (pravilno: 278. člena) ZUP je določeno, da se s sklepom o dovolitvi upravne izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva. Prvostopni inšpekcijski organ je dovolil izvršbo v 3. točki izreka prvostopne odločbe, kar pomeni, da v času dovolitve izvršbe izvršilnega naslova ni bilo. Vprašljiv pa je tudi izvršilni naslov odločbe, saj odločba temelji na nepopolno in zmotno ugotovljenih dejstvih. S tem je vprašljiva tudi njena materialna podlaga. Predlagata, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne neutemeljeno tožbo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja po 73. členu navedenega zakona, po katerem organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del. Obvezna sestavina odločbe, izdane na podlagi 73. člena zakona, so prepovedi iz 76. c člena zakona, po katerem so v zvezi s tako grajenim objektom prepovedana vsa glede zakonitih posegov v prostor sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa v tem členu našteta dejanja. Prvostopni organ v obrazložitvi odločbe sicer navaja vsebino navedene določbe, medtem ko je v izreku odločbe le navedeno, da za objekt iz 1. točke izreka veljajo prepovedi iz 76.c člena zakona. Ker so navedene prepovedi obvezna sestavina odločbe, morajo biti v izreku odločbe konkretno navedene, saj vrsta posega lahko vpliva na vrsto prepovedi in le izrek odločbe postane izvršljiv (208. člen ZUP). Zato po presoji sodišča ne zadošča, če je prvostopni organ v 2. točki prvostopne odločbe citiral le člen zakona, saj se na podlagi takšne odločbe v njej navedene prepovedi po uradni dolžnosti vpišejo v zemljiško knjigo (76. c člen ).

V točki 3. izreka prvostopne odločbe pa je bilo odločeno, da bo v primeru, če investitorja ne bosta odstranila nadzidave navedenega objekta do 29.9.1993, to na njune stroške 30.9.1993 ob 9. uri opravilo pooblaščeno podjetje. Točno je sicer, da se v odločbi izdani po 73. členu zakona, določi tudi način izvršbe, ki se opravi na podlagi izvršljive odločbe (76. člen). Toda navedeni zakon ne ureja, kdaj postane odločba izvršljiva in tudi nima drugih določb, ki bi urejale prisilno izvršitev takšne odločbe. Zato glede tega veljajo določbe ZUP (XVII. poglavje). To pomeni, da mora organ pred prisilno izvršitvijo naložene obveznosti po drugi osebi po določbah ZUP ugotoviti, ali je odločba postala izvršljiva (270. člen ZUP) in šele takrat lahko odloči, kdaj bo opravljena izvršba po drugi osebi (285. člen ZUP).

Iz navedenih razlogov je prvostopna odločba v 2. in 3. točki izreka nezakonita in ker tožena stranka te nezakonitosti ni odpravila, je nezakonita tudi izpodbijana odločba.

Po presoji sodišča pa niso upoštevni tožbeni ugovori tožnikov o tem, da ju ni mogoče obravnavati kot črnograditelja in da je dejansko stanje v upravnem postopku glede izmere spornega dela navedenega objekta nepopolno ugotovljeno. Te ugovore, ki sta jih tožnika navedla že v pritožbi proti prvostopni odločbi, je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljeno zavrnila in se v zvezi s tem pravilno oprla na podatke in listine v upravnih spisih.

Ker organ urbanistične inšpekcije odloča o zadevah v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank (1. odstavek 76. člena ZUN), ni podana po tožnikih v tožbi uveljavljana kršitev pravil postopka. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN velja od 10.4.1993 dalje in ker sta tožnika z deli nadaljevala po uveljavljenih spremembah zakona (zapisnik o ponovnem inšpekcijskem pregledu objekta z dne 10.6.1993), so bili izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 17. člena tega zakona za uvedbo novega inšpekcijskega postopka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je sporna nadzidava navedenega objekta zgrajena brez lokacijskega dovoljenja, gradnja pa je bila nadaljevana po uveljavitvi spremembe zakona, je v že navedenem 73. členu zakona bila dana pravna podlaga za izdajo sporne odločbe.

Ker so bila kršena pravila postopka, kar je vplivalo na odločitev, sodišče ne more rešiti spora. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) je sodišče določbe ZUP in ZUS smiselno uporabilo kot republiške predpise.