Jedro

Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi organa za BPP, da je s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 168/2014 v upravnem sporu uspel. Prav tako ne navaja, da bi v upravnem sporu, v katerem je izpodbijal navedeni sklep, imel kakšne stroške.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik zoper omenjeni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani sam vložil tožbo, sodišče pa je tej tožbi s sodbo I U 484/2014 z dne 24. 4. 2014 ugodilo in sklep št. Bpp 168/2014 z dne 14. 2. 2014 odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je organ za BPP tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ugodil z odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014. Organ za BPP Upravnega sodišča zato ugotavlja, da je s tem odpadla podlaga za presojanje upravičenosti do BPP, iz podatkov vpisnika pa tudi ne izhaja, da bi tožniku v upravnem sporu, v katerem je uspel, nastali kakšni stroški. Zato je prošnjo zavrnil na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je prejemnik socialne podpore in da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena „vaša odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi“ ter krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice in svoboščine (EKČP). Meni, da toženka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh v „pritožbi“, svojih trditev pa ne obrazloži s tehtnimi argumenti. Poudarja, da nima sredstev za najem odvetnika, da ni pravnik, ki bi pravilno sestavil pritožbo, brez možnosti do odvetnika pa je prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov, „Okrožnega sodišča v Ljubljani – brezplačna pravna pomoč“ in tega sodišča je ostal brez odvetnika, ki bi ga v tej zadevi pravno zastopal. Dodaja, da ni duševno bolan in da naj sodišče pošilja svoje „skorumpirane, pokvarjene odgovorne osebe“ na psihiatrične preglede. Zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika. Smiselno torej predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi organa za BPP, da je s tožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 168/2014 v upravnem sporu uspel. Prav tako ne navaja, da bi v upravnem sporu, v katerem je izpodbijal navedeni sklep, imel kakšne stroške. Organ za BPP je v izpodbijani odločbi pojasnil tudi, da se v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST) in je bil zato tožnik njenega plačila oproščen že po samem zakonu.

Sodišče se zato v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) in jih ne ponavlja.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove tožbene navedbe, s katerimi izraža splošno nezadovoljstvo z odločitvami sodišč oz. organov za BPP. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Neutemeljena je tudi tožnikova zahteva za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor, saj se ta, kot je bilo že prej povedano, v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena ZST-1).