2. 3. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Upravne enote Ruše, na seji dne 2. marca 2006

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe med njo in Kmetijsko zadrugo Z. ob Z. z dne 4. 5. 1962, je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A.

1.A. A. je pri takratnem Temeljnem sodišču v Mariboru, Enoti v Mariboru, vložila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin s parc. št. 529/4 in 530/4 k.o. Ž. Ž. S sklepom št. Nz 605/2003 z dne 30. 11. 2005 se je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Upravni enoti Ruše. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da pogodba z dne 4. 5. 1962, ki jo predlagateljica v denacionalizacijskem postopku navaja kot podlago za podržavljenje nepremičnin, ni pomenila samostojnega pravnega posla, temveč naj bi šlo za arondacijski sporazum.

2.Upravna enota pa v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti meni, da premoženje ni bilo podržavljeno v okviru arondacijskega postopka, in navaja, da je bila pravni naslov za prehod premoženja v državno last kupoprodajna pogodba z dne 4. 5. 1962, kar naj bi bilo razvidno tudi iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska vložne številke 144 k.o. Ž. Ž. Zato naj bi bila za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo podana sodna pristojnost.

B.

3.Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.V spisu Okrajnega sodišča v Mariboru št. Nz 605/03 se nahaja zahteva za vrnitev nepremičnin parc. št. 529/4 in 530/4 k.o. Ž. Ž., ki jo je na podlagi 5. člena ZDen vložila A. A. dne 29. 9. 1993. Kot temelj podržavljenja je navedla pogodbo, ki jo je dne 4. 5. 1962 sklenila s Kmetijsko zadrugo Z. V spisu je kopija kupoprodajne pogodbe, ki sta jo dne 4. 5. 1962 sklenila A. A. in Kmetijska zadruga Z. ob Z. za nepremičnini s parc št. 529/5 v izmeri 0,3205 ha in parc. št. 530/5 v izmeri 0,7010 ha. Tudi iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska (tj. iz kopije zemljiškoknjižnega vložka) št. 144 k.o. Ž. Ž. je razvidno, da sta bili predmet kupoprodajne pogodbe z dne 4. 5. 1962 nepremičnini s parc. št. 529/5 in 530/5. V "B" listu istega zemljiškoknjižnega vložka je namreč navedeno, da se po kupoprodajni pogodbi z dne 4. 5. 1962 v listu "A" vpisano zemljišče vknjiži kot družbena lastnina. Šlo je za vpis na podlagi predloga, vloženega že 3. 12. 1962. Nepremičnini s parc. št. 529/4 in 530/4 pa sta bili v ta zemljiškoknjižni vložek pripisani "šele" leta 1966, potem ko sta bili odpisani od vložne številke 146 iste k.o. Med prilogami v spisu št. Nz 605/03 so tudi: kopija zemljiško katastrskega načrta z dne 20. 9. 1993, na katerem sta označeni parc. št. 529/5 in 530/5; potrdilo Geodetske uprave Občin Maribor, Pesnica, Ruše in Lenart z dne 20. 9. 1993 o zemljiško katastrskih podatkih parcel v času podržavljenja, ki po stanju leta 1962 navaja parc. št. 529/5 in 530/5 ter posestni list iste Geodetske uprave iz leta 1993, ki se prav tako nanaša na parc. št. 529/5 in 530/5. Površina parcel, navedenih v posestnem listu, je enaka površini, navedeni v kupoprodajni pogodbi z dne 4. 5. 1962.

5.Glede na to, da se je Okrajno sodišče v Mariboru za nepristojno izreklo, ker je štelo, da navedena pogodba z dne 4. 5. 1962 ni samostojen pravni posel in ker Upravna enota Ruše svojo pristojnost zavrača, ker meni, da je bila prav ta pogodba pravni naslov za prehod premoženja v državno last je Ustavno sodišče o pristojnosti odločalo glede na pravno naravo kupoprodajne pogodbe z dne 4. 5. 1962.

6.Glede na trditve Okrajnega sodišča in Upravne enote je določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve odvisna od vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo 29. točka 3. člena ali 5. člen ZDen.

7.Ustavno sodišče je v zvezi z denacionalizacijo zemljišč, arondiranih na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. – TZIKZ), že opozorilo (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27), da se je v nekaterih občinah arondacija izvajala tudi na podlagi sporazumov (pogodb), s katerimi so se arondanti in upravičenci do arondacije s pravnim poslom dogovorili za prenos zemljišč v državno last, in da je bila arondacijska odločba, ki je večinoma sledila tako sklenjenemu pravnemu poslu, lahko zgolj fiktivna. Pravni naslov za prehod lastninske pravice na državo je v teh primerih vsekakor bil pravni posel, ne pa arondacijska odločba. Besedilo 5. člena ZDen torej res zajema tudi primere, ko je bil pravna podlaga za prehod premoženja v državno last sicer akt državnega organa, vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

8.V obravnavani zadevi arondacijska odločba niti ni bila izdana. V 5. točki pogodbe z dne 4. 5. 1962 je sicer navedeno, da se prenos lastninske pravice "nad zemljišči iz te pogodbe izvrši v okviru arondacijskega postopka, ki ga je predlagala KZ Z. ob Z. …", vendar iz spisa št. Nz 605/03 ni razvidno niti, da bi bila izdana odločba o dovolitvi arondacije. To pomeni, da niti prva faza arondacijskega postopka ni bila izvedena.

9.V obravnavani zadevi je torej šlo za pogodbeni prenos nepremičnin, ki so navedene v kupni pogodbi z dne 4. 5. 1962. Zato je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj