Jedro

Veljavnega nadaljevanja iste skupščine ne moreta predstavljati obe izvedeni seji skupščin, temveč zgolj ena od njiju. Prekinjena skupščina se namreč nadaljuje in zaključi na podlagi prvotnega sklica. Smisel skupščine, ki je sklicana in se po prekinitvi izvede ter zaključi, je v tem, da je to ena skupščina.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženka je dolžna tožnici v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v gospodarskem sporu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 2096/2021. 2. Zoper sklep se pritožuje toženka in višjemu sodišču predlaga, da sklep spremeni oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo zavrže oziroma podredno, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica kot družbenica toženke je vložila tožbo na ničnost oziroma razveljavitev sklepov skupščine toženke z dne 6. 12. 2021. V bistvenem navaja, da za dne 18. 11. 2021 sklicana skupščina ni bila sklepčna, zaradi česar se je izvedla 25. 11. 2021, a je bila v skladu z družbeno pogodbo prekinjena, ker družbenika nista dosegla večine glede sprejema dnevnega reda. Tožnica trdi, da je do nadaljevanja skupščine prišlo že 29. 11. 2021 in ne šele 6. 12. 2021, kot trdi toženka. Zato so vsi sklepi sprejeti 6. 12. 2021 nični oziroma izpodbojni. Toženka prereka, da je do nadaljevanja skupščine prišlo že 29. 11. 2021, in nasprotno trdi, da se je skupščina nadaljevala 6. 12. 2021. Zato so po navedbah toženke veljavni sklepi, sprejeti 6. 12. 2021. O neveljavnosti sklepov, sprejetih 29. 11. 2021, se vodi pred sodiščem spor v zadevi V Pg 2096/2021, kjer na ničnost oziroma razveljavitev sklepov toži drugi družbenik.

6. Sodišče prve stopnje je na predlog tožnice prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi V Pg 2096/2021. Sklenilo je, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Med strankama je namreč spor, ali predstavlja veljavno nadaljevanje prekinjene skupščine z dne 25. 11. 2021, skupščina z dne 29. 11. 2021 ali skupščina z dne 6. 12. 2021. Ker lahko veljavno nadaljevanje skupščine predstavlja zgolj ena od njiju, bo odločitev v zadevi V Pg 2096/2021 vplivala tudi na ta postopek. Zato je sodišče prve stopnje upoštevajoč načelo ekonomičnosti odredilo prekinitev tega postopka.

7. V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Glede reševanja predhodnih (prejudicialnih) vprašanj sodišče prekine postopek le, če sklene, da ga ne bo samo reševalo, pri tem pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev sodišča v konkretnem primeru, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ (13. člen ZPP).

8. Pritožba neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je vprašanje veljavnosti nadaljevanja skupščine z dne 29. 11. 2021 predhodno v razmerju do vprašanja veljavnosti nadaljevanja skupščine z dne 6. 12. 2021. Obe navedeni skupščini sta bili namreč opravljeni kot nadaljevanje skupščine, ki je bila sklicana 19. 10. 2021 in se je izvedla 25. 11. 2021, a je bila prekinjena. Družbenika o datumu njenega nadaljevanja nista soglašala. Kot izhaja iz predloženih zapisnikov sej skupščin, se je zato skupščina, ki je bila prekinjena 25. 11. 2021, prvič nadaljevala že 29. 11. 2021 in bila tega dne po obravnavi vseh točk dnevnega reda tudi zaključena (zapisnik v prilogi spisa A10). Ista skupščina se je kasneje nadaljevala še 6. 12. 2021 in bila tega dne po obravnavi vseh točk dnevnega reda ravno tako zaključena (zapisnik v prilogi spisa A8). Višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da veljavnega nadaljevanja iste skupščine ne moreta predstavljati obe izvedeni seji skupščin, temveč zgolj ena od njiju. Prekinjena skupščina se namreč nadaljuje in zaključi na podlagi prvotnega sklica. Smisel skupščine, ki je sklicana in se po prekinitvi izvede ter zaključi je v tem, da je to ena skupščina.

9. Odgovor na vprašanje, ali je bila prekinjena skupščina veljavno izvedena in zaključena že 29. 11. 2021, je odvisen od presoje postopka sklica skupščine in s tem tudi dnevnega reda ter vsebine predlogov in nasprotnih predlogov sklepov, o katerih se je na skupščini glasovalo. Nepravilnosti v sklicu lahko pripeljejo do ničnosti sprejetih sklepov (522. člen Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 v zvezi s prvo alinejo 390. člena ZGD-1). Navedeno predstavlja pravno vprašanje in je prejudicialnega pomena za presojo veljavnosti nadaljevanja iste skupščine še na kasnejši seji 6. 12. 2021. Podvojeno odločanje o navedenemu vprašanju bi bilo neekonomično, še zlasti, če je postopek v matičnem sporu že v teku. O smotrnosti prekinitve postopka v obravnavani zadevi govori tudi to, da se na ta način prepreči možnost, da bi bili odločitvi o tem, kdaj se je prekinjena skupščina veljavno izvedla in zaključila, različni. Iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. Toženka v pritožbi poudarja, da skupščina z dne 6. 12. 2021 ni le nadaljevanje skupščine z dne 25. 11. 2021, ampak tudi veljavna skupščina, ker sta bila na njej navzoča oba družbenika (t. i. univerzalna skupščina). Vendar s temi pritožbenimi navedbami ne more izpodbiti sklepa o prekinitvi postopka. Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je smotrno, da se najprej razreši vprašanje veljavnosti nadaljevanja prekinjene skupščine. Bistven razlog tožnice, da 6. 12. 2021 ni bila izvedena pravilno sklicana skupščina, temelji prav na očitku, da se je prekinjena skupščina veljavno izvedla in tudi zaključila že 29. 11. 2021. V primeru njegove potrditve bo predmet presoje ugovor toženke, da je bila 6. 12. 2021 izvedena univerzalna skupščina (prva alineja 390. člena ZGD-1).

11. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je presodilo, da so pritožbene navedbe neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Zaradi neuspeha s pritožbo je toženka dolžna tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). V skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo je tožnica upravičena do povračila za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep (tar. št. 22/2 OT) – 100 točk, materialne stroške – 2 točki in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 74,66 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).