Jedro

Določbo 1. odstavka 47. člena zakona o dohodnini, po kateri se zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost, dobiček prvega leta poslovanja ne obdavči, je razlagati tako, da je zavezanec oproščen davka od dohodkov iz dejavnosti le za prvo leto poslovanja, to je za leto, v katerem prvič doseže dobiček z opravljanjem dejavnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 25.5.1993, s katero je navedeni prvostopni upravni organ tožniku odmeril davek od dohodka iz dejavnosti za leto 1992 od davčne osnove 1.464.285,60 SIT. Tožena stranka v zvezi s pritožbenim ugovorom tožnika, da je kot začetnik oproščen plačila davka, navaja, da tožnik že od 9.12.1987 opravlja dejavnost avtoprevozništva, zato ni mogoče šteti, da je s tem, ko je dne 7.4.1992 razširil dejavnost samostojne obratovalnice z dejavnostjo "storitve z lahko gradbeno mehanizacijo in splošno gradbeništvo", začel na novo opravljati dejavnost. Zato ni upravičen do olajšave za prvo leto poslovanja po določbi 48. člena zakona o dohodnini (Ur.l.RS, št.14/92 - prečiščeno besedilo).

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Meni, da ker je leta 1992 začel opravljati novo dejavnost "gradbeništvo", je upravičen do oprostitve davka iz dejavnosti. Navajanje dejavnosti avtoprevozništva je sicer pustil v prijavi, vendar le zaradi napačne informiranosti, saj od 1.4.1992, ko je začel opravljati novo dejavnost, ni ustvaril nobenega dohodka z opravljanjem dejavnosti avtoprevozništva.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik upravičen do oprostitve plačila davka od dohodkov iz dejavnosti po določbi 1. odstavka 47. člena zakona o dohodnini (Ur.l.RS, št. 48/90, 34/91-I in 14/92 - p.b.). Po navedeni zakonski določbi se zavezancem, ki so na novo pričeli opravljati dejavnost, dobiček prvega leta poslovanja ne obdavči. Po določbi 4. odstavka 49. člena navedenega zakona se za zavezanca, ki je na novo pričel opravljati dejavnost, ne šteje zavezanec, pri katerem je prišlo do statusne spremembe (delitev, izločitev, pripojitev, spojitev), zavezanec, ki je že opravljal dejavnost in mu je bila v skladu s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti in zavezanec, ki začne opravljati dejavnost za zakoncem, starši oziroma posvojitelji, starimi starši in otroci oziroma posvojenci. Po presoji sodišča je določbo 1. odstavka 47. člena razlagati v povezavi z določbo 4. odstavka 49. člena navedenega zakona tako, da je zavezanec oprošćen davka od dohodka iz dejavnosti le za prvo leto poslovanja, torej za leto, v katerem prvič doseže dobiček z opravljanjem dejavnosti. Ker iz podatkov v upravnih spisih izhaja in tudi ni sporno, da ima tožnik že od leta 1987 obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti avtoprevozništva, ki je bilo leta 1992 le dopolnjeno z dejavnostjo "storitve z lahko gradbeno mehanizacijo in splošno gradbeništvo", in v letu, na katero se nanaša sporna davčna obveznost, ni prvič ustvaril dobička z opravljanjem dejavnosti, tožnik tudi po presoji sodišča ni upravičen do oprostitve plačila davka od dohodka iz dejavnosti.

Glede na navedeno je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne lisitine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 1/91-I in 45/I/94).