Jedro

Če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka pravdnih strank L. K. in Ž.

K. dodelilo v varstvo in vzgojo materi tožnici, tožencu pa je naložilo, da je dolžan za preživljaje mladoletnih otrok od 1.10.1998 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 10.000,00 SIT za vsakega otroka. Oldočilo je še, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške.

Proti sodbi se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje toženec ter v pritožbi navaja, da v izpodbijani sodbi ni vse zapisano tako, kot je navedel v odgvoru na tožbo in kot je povedal pri zaslišanju. Ne strinja se z odločitvijo o preživnini, saj otrok ni videl že pol leta. Posebej poudarja, da je temeljni vzrok za razvezo zakonske zveze vmešavanje sorodnikov v življenje pravdnih strank. Tudi ne drži, da se ne bi zanimal za otroka. Meni, da zakonska zveza ni tako skaljena kot ugotavlja sodišče, ženo ima še vedno rad, odpušča tudi "organizatorjem" razveze zakonske zveze ter sicer tožnico prosi, da se z otrokoma vrne v skupno gospodinjstvo.

Pritožba ni utemeljena.

Ne gre za pomanjkljivost prvostopne sodbe, kot to smiselno meni pritožnik, če v razlogih sodbe niso zapisane vse stvari, ki jih je toženec navedel v odgovoru na tožbo in povedal pri zaslišanju. Dejstvo je, da obrazložitev sodbe vsebuje vsa dejstva, ki so odločilnega pomena za praivlno odločitev o tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja obeh pravdnih strank prišlo do spoznanja, da so njuni odnosi zaradi številnih prepirov in nesoglasij povsem skaljeni ter da so porušeni temelji zakonske zveze (13. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR). Ni odločilnega pomena, ali je prišlo do nevzdržnosti zakonske zveze zaradi toženčevega alkoholizma ali pa zaradi spremenjenega vedenja tožnice in vmešavanja njenih sorodnikov v zakon, pač pa je pomembno, da je zaradi teh vzrokov zakonska zveza postala nevzdržna. Po 65 čl. ZZZDR sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nezvdržna. V postopku pred prvim sodiščem se je prepričljivo izkazalo, kot je tudi obrazloženo v prvostopni sodbi, da ni več podanih pogojev, da bi zakonca živela še naprej v zakonski zvezi. Prvo sodišče je pravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in razvezalo zakonsko zvezo.

Povsem v skladu z določbo 78. čl. ZZZDR je tudi prvostopna odločitev o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo materi tožnici. Na podlagi mnenja pristojnega centra za socialno delo in z zaslišanjem strank se je prvo sodišče prepričalo, da tožnica izpolnjuje vse pogoje, ki so potrebni za zdrav in skladen razvoj otrok.

Po oceni pritožbene stopnje je tudi pravilna in zakonita prvostopna odločitev o višini toženčevega preživninskega prispevka za preživljanje mladoletnih otrok. Po 79. čl. ZZZDR višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Prvo sodišče je v izvedenem postopku ugotovilo tako dohodke obeh pravdnih strank kot tudi potrebe otrok. V skladu s temi ugotovitvami je tudi odmerilo preživnino, ki je tudi po oceni pritožbene stopnje primerna dejanskim zmožnostim vsakega izmed staršev kot tudi potrebam otrok.

Sicer pa toženec v pritožbi ne pove, v čem se ne strinja z odločitivjo o preživnini. Na to odločitev pa ne vpliva okoliščina, kot jo navaja toženec v pritožbi in sicer, da že pol leta otrok ni videl. Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotovilo, da je prvostopna sodba tako glede odločitve o razvezi zakonske zveze kot tudi glede dodelitve otrok in določitve višine preživnine pravilna in zakonita in ker ni našlo nobenih tistih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je zato toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.