Jedro

Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje ter ji povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za plačilo, določenega s sodbo, od izvedenin in nakazilnih pristojbin pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila teh stroškov po tožeči stranki do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki in stranskemu intervenientu povrniti stroške tega postopka.

2. Tožnik se je zoper sodbo pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi neodločitve o pravdnih stroških. Navaja, da izpodbijana sodba nima odločujočih dejstev in da so razlogi sodbe povsem nejasni ter sami s sabo v nasprotju. Nenavadno je in tožnik se zaradi tega pritožuje, da je sodnica zadevo zaključila in napisala sodbo brez predhodno potrebne še ene glavne obravnave, ki je ni razpisala več. Prav tako ob tožnikovih pripombah na izvedensko mnenje ni pridobila dopolnitve izvedenskega mnenja niti ni postavila drugega izvedenca. Preuranjeno je tudi zavrnila tožnikov dokazni predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke, saj bi le ta moral pojasniti, ali je ob izkazani tožnikovi možganski poškodbi pri starosti treh let sploh primerno, da se takšen otrok pri igri med dvema ognjema izpostavlja možnosti zadetja v glavo z žogo, saj namreč lahko umre. Po pojasnjenem je tako sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in je tudi nepopolno in nenazadnje tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Nepravilno pa je uporabilo tudi določila Obligacijskega zakonika (OZ) o objektivni in krivdni odgovornosti, kakor tudi določilo 147. člena OZ. Glede na odločitev, ki jo je o pritožbi sprejelo pritožbeno sodišče, povzetek ostalih pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in materialnopravne zaključke v izpodbijani sodbi, ni potreben. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi, v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in odloči o pravdnih stroških, podredno pa jo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik utemeljeno sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zadevo zaključilo in izdalo sodbo, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Smiselno tako uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki je vselej podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo moralo opraviti glavno obravnavo. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje 4. 2. 2021 opravilo prvi narok za glavno obravnavo, na katerem je povzelo dokazni sklep, sprejet na pripravljalnem naroku istega dne, prebralo in vpogledalo vse listine, navedene v dokaznem sklepu, ter zaslišalo zakonitega zastopnika tožeče stranke ter pričo A. A. Na naslednjem naroku 4. 3. 2021 se je glavna obravnava nadaljevala z dokazovanjem, in sicer je sodišče zaslišalo tri priče, odločilo, da bo o na tem naroku predlaganem dokazu - zvezku z zapisi, kaj bo tožnik počel naslednji dan pri vseh urah v šoli, odločalo, ko ga bo prejelo, ter sklenilo, da se zaradi pritegnitve sodnega izvedenca narok preloži za nedoločen čas. Nato je sodišče prve stopnje izven naroka 19. 4. 2021 s sklepom imenovalo sodnega izvedenca pedagoške stroške Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Izvedensko mnenje z dne 11. 5. 2021 je vročilo pravdnim strankam in stranskemu intervenientu na strani tožene stranke s pozivom na pripombe. Tožnik je v vlogi, izročeni sodišču 14. 6. 2021, podal pripombe na izvedensko mnenje ter navedel, da ni izdelano po pravilih stroke, vsled česar vseh nepravilnosti in nedoslednosti tudi ni mogoče odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedenca. Zato je predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče prve stopnje je nato, ne da bi razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerem bi v skladu z določbo prvega odstavka 301. člena ZPP (tudi iz določbe četrtega odstavka 253. člena ZPP izhaja, da se pisno izvedensko mnenje, pridobljeno pred obravnavo, obravnava na naroku za glavno obravnavo) obravnavalo dokaz, zaradi pridobitve katerega je narok za glavno obravnavo preložilo, izdalo izpodbijano sodbo. Ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave, ki bi jo moralo glede na zgoraj obrazloženo opraviti, podani pa tudi niso bili pogoji iz 279.a člena ZPP, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj kršitve postopka glede na njeno naravo pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti v okviru pritožbene obravnave (prvi odstavek 354. člena ZPP). Če bi samo opravilo novo sojenje in prvič samo izvedlo dokaz oziroma dokazno ocenilo izvedensko mnenje, bi tako prevzelo vlogo sodišča prve stopnje in bi bila pravdnim strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe. Vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitev strankine pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja, saj bo sodišče prve stopnje lahko takoj razpisalo in opravilo glavno obravnavo, skladno z vsemi določbami ZPP o glavni obravnavi (enaindvajseto poglavje), in ponovno odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker je bilo pritožbi ugodeno že iz zgoraj navedenega razloga, pritožbenemu sodišče ni bilo potrebno presojati utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb.

6. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.