Jedro

Po določbi petega odstavka 8. člena ZPPreb pristojni organ na podlagi dokončne odločbe, s katero ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Po določbi četrtega odstavka istega člena se v primeru, če posameznik nima stalnega prebivališča in ga po določbah tega zakona tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Šele potem, če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše. V izreku izpodbijane odločbe je prvostopenjski organ odločil (zgojl) tako, da se (na splošno) tožnika po dokončnosti odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Za takšno odločitev pa upravni organ nima zakonske podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba UE Ljubljana št. 210-4767/2013-19 z dne 10. 6. 2014 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se z dnem dokončnosti odločbe tožnika izbriše iz registra stalnega prebivalstva. V svoji obrazložitvi navaja, da je uvedel postopek ugotavljanja tožnikovega dejanskega stalnega prebivališča. Tožnika je z navedenim postopkom seznanil in ga v postopku tudi zaslišal. Zaslišal je tudi tri (navedene) priče. Prav tako je za pomoč v predmetnem postopku zaprosil PP Ljubljana-Vič, kot tudi CSD Ljubljana Vič-Rudnik, kar vse tudi opredeljuje. Po tako izvedenem ugotovitvenemu postopku je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. Svojo odločitev je sprejel na podlagi določb 5. in 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb).

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil, ker meni, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.

Tožnik v tožbi navaja, da je že pojasnil, da opravlja delo voznika, zaradi katerega je veliko odsoten. Upravni organ si tudi ni sam ogledal kraja stalnega prebivališča, temveč je za pomoč zaprosil PP. V obrazložitvi odločbe tudi ni pojasnjeno, kako je upravni organ prišel do imen prič, ki jih je zaslišal oziroma kako je te priče vabil na zaslišanje. Prav tako iz odločbe ne izhaja, da bi o ogledu stavbe na navedenem naslovu obstajale kakšne fotografije, ki bi dokazovale stanje objekta in eventuelno zapuščenost. Prilaga tudi izjave treh prič. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne UE v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da je na podlagi dokazov, zbranih v predmetnem postopku, pravilno ugotovila, da tožnik stalno ne prebiva na navedenem naslovu. To je ugotovila z zaslišanjem prič, kot tudi s pomočjo PP Ljubljana Vič, ki je opravila ogled tožnikovega stalnega prebivališča. Tožnik je k tožbi priložil izjave treh prič, za katere pa niti v pritožbi, niti v tožbi ni navedel, zakaj jih ni predložil že postopku na prvi stopnji, zato je prekludiran pri navajanju in predlaganju novih dejstev in dokazov.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih v tožbi navaja tožnik.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da se tožnika po dokončnosti odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva.

Postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ureja ZPPreb v 8. členu. Po določbi petega odstavka tega člena pristojni organ na podlagi dokončne odločbe, s katero ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije (RS). Po določbi četrtega odstavka istega člena se v primeru, če posameznik nima stalnega prebivališča in ga po določbah tega zakona tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Šele potem, če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše (šesti odstavek 8. člena ZPPreb).

Po proučitvi obravnavane zadeve sodišče ugotavlja, da je upravni organ v konkretnem primeru ugotavljanja tožnikovega dejanskega stalnega prebivališča kršil pravila postopka. V izreku izpodbijane odločbe je namreč prvostopenjski organ odločil (zgolj) tako, da se (na splošno) tožnika po dokončnosti odločbe izbriše iz registra stalnega prebivalstva. Za takšno odločitev pa upravni organ po mnenju sodišča nima zakonske podlage. Ker navedene nezakonitosti ni odpravil niti drugostopenjski organ, je po presoji sodišča tudi odločba drugostopenjskega organa nezakonita.

Sodišče je zato tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ v izreku odločbe, v skladu z zgoraj navedenimi določbami 8. člena ZPPreb, (najprej) odločiti o ugotovljenem tožnikovem stalnem prebivališču.