Jedro

V obravnavani zadevi tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v treh zadevah in sicer zastopanje v kazenskem postopku, ki bo sledil obtožnici, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko zaradi krive izpovedi in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri le v sodnih postopkih, kar pomeni, da mora tak sodni postopek že potekati v času, ko prosilec vloži vlogo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilec je v svoji prošnji navedel, da želi pomoč odvetnika za: zastopanje v kazenskem postopku proti A.A., ki bo sledil obtožnici, ki jo je na naslovno sodišče vložil 14. 1. 2013, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko B.B. zaradi krive izpovedi v postopku K 171/2006 in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Po oceni tožene stranke v nobeni od zadev v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Glede vložitve kazenske ovadbe zoper izvedenko B.B. tožena stranka pojasnjuje, da vložitev kazenske ovadbe še ne predstavlja sodnega postopka. Brezplačna pravna pomoč se namreč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izven sodno poravnavanje sporov ter kot oprostitve plačila stroškov sodnega postopka (7. člen ZBPP). Šele ko, in če se bo postopek nadaljeval pri sodišču, prosilec lahko zaprosi, da ga v tej zadevi zastopa odvetnik. Prošnja prosilca v zvezi z zastopanjem v kazenskem postopku proti A.A., ki bo sledil dne 14. 1. 2013 vloženi obtožnici, je prav tako preuranjena, saj v danem trenutku še ni znano, ali se bo postopek po vloženi obtožnici res nadaljeval. To bo znano, ko bo obtožnica pravnomočna, takrat bo prosilec tudi lahko ponovno zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede prošnje prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči za proučitev in dopolnitev že vloženega pravnega sredstva pa tožena stranka opozarja, da prosilec ni z ničemer izkazal, da je slednje potrebno. Če vloženo izredno pravno sredstvo ni v skladu z zakonom in je potrebna njegova dopolnitev, ga bo sodišče pozvalo naj le-to stori. Glede na to, da tožnik ni predložil takšnega poziva, očitno dopolnitev ni potrebna, zato tudi ne dodelitev brezplačne pravne pomoči v želeni obliki.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. Meni, da je bistveno, da so pravna sredstva pravilno sestavljena, kar zagotavlja tudi nadaljevanje postopka. Zato je nujno, zaradi zagotovitve njegovih pravic po postopku, da kazensko ovadbo in obtožnico v njegovem imenu sestavi in vloži pravno usposobljena oseba, torej odvetnik. Sam ga ne more najeti, saj je že tretje leto na prestajanju kazni zapora na Dobu, brez denarnih sredstev. Smiselno sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovoru, sodišču pa je posredovala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Določba 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilec v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanje stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnosti brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi ji finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v treh zadevah in sicer zastopanje v kazenskem postopku proti A.A., ki bo sledil obtožnici, ki jo je na naslovno sodišče vložil 14. 1. 2013, proučitev spisa in vložitev kazenske ovadbe zoper izvedenko B.B. zaradi krive izpovedi v postopku K 171/2006 in proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil kot predlog za obnovo postopka in varstvo zakonitosti. Po presoji sodišča je že tožena stranka pravilno in v skladu z zakonom njegovo prošnjo zavrnila, zato se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Tožniku je že tožena stranka pojasnila, da se brezplačna pravna pomoč lahko odobri le v sodnih postopkih (7. člen ZBPP), kar pomeni, da mora tak sodni postopek že potekati v času, ko prosilec vloži vlogo. Zato je njegova prošnja glede zastopanja v kazenskem postopku, za katerega še ni niti jasno ali se bo sploh začel, dejansko preuranjena. Prav tako je preuranjena njegova vloga glede proučitve spisa in vložitve kazenske ovadbe, ker vložitev kazenske ovadbe še ne predstavlja sodnega postopka. Sodišče prav tako sledi razlogom tožene stranke, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči za proučitev ter dopolnitev izrednega pravnega sredstva, ki ga je sam vložil, saj kot navaja tožena stranka tožnik le pavšalno navaja, da potrebuje pravno pomoč za proučitev in zakonsko dopolnitev izrednih pravnih sredstev, pri čemer pa tožnik niti ni izkazal, da bi ga sodišče glede tega kakorkoli pozivalo.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijane odločbe. Smiselno tožnik v tožbi navaja, da je laik in da potrebuje pravno pomoč, vendar pa sodišče pri tem pojasnjuje, da je mogoče brezplačno pravno pomoč pridobiti samo v primeru, ko so izpolnjeni pogoji po določbah ZBPP. Če ti pogoji niso izpolnjeni, kot je to v obravnavanem primeru, tožnik oziroma prosilec do odobritve brezplačne pravne pomoči ni upravičen.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.