Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik v ugovoru dolg priznava in izraža pripravljenost za plačilo, čeprav z odlogom, ni razloga za nadaljevanje postopka v pravdi.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dolžnikov ugovor zavrne in sklep o izvršbi potrdi.
Dolžnik mora upniku povrniti pritožbene stroške v znesku 9.614,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje svoj sklep o izvršbi z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin z dne 9.2.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba (tč. 2), o zahtevku in stroških pa bo odločalo v pravdnem postopku. Ocenilo je namreč, da je dolžnik sklep o izvršbi izpodbijal z obrazloženim ugovorom, kar po določilu 2. odst. 62. člena ZIZ narekuje sprejeto odločitev.
Proti sklepu se zaradi kršitve odločb ZIZ pritožuje upnik in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v ponovno obravnavanje. Meni, da iz ugovora izhaja, da dolžnik ne ugovarja plačilu obveznosti, ampak svoj dolg do upnika priznava. Njegove navedbe je potrebno smiselno šteti za predlog za odlog izvršbe, za kar pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz 71. člena ZIZ.
Pritožba je utemeljena.
Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navaja, da je upniku v skladu z dogovorom o plačilu dolga v treh obrokih po 30.000,00 SIT, plačal en obrok, za kar ima dokaze. Ostanka še ni poravnal zato, ker se je zaradi izgube službe znašel v težkem osebnem in zlasti finančnem položaju. S 1.12.1999 se bo zaposlil in to takoj po prejemu osebnega dohodka, oz. v roku štirih mesecev, dolg po predlagani izvršbi poravnal, do takrat pa naj se uvede moratorij na izvršbo.
Iz navedene vsebine ugovora sledi, da dolžnik priznava dolg in ga namerava v skladu z izvršilnim predlogom in sklepom poravnati. Očitno torej sklepa o izvršbi ne izpodbija, zato ni podlage za njegovo razveljavitev v obsegu dovolitve izvšrbe in nadaljevanje postopka v pravdi v smislu določila 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Obenem pa seveda dolžnikovo izrecno priznanje izterjevanega dolga in izražena pripravljenost za plačilo tudi pomenita, da ugovor ni utemeljen. V njem navedene okoliščine, ki so privedle do nemožnosti izpolnitve izterjevane obveznosti (dolžnikovo slabo premoženjsko stanje) namreč ne predstavljajo nobenega od upoštevnih ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ki izvršbo preprečujejo. Na podlagi določil 3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 3. odst. 58. člena ZIZ je bilo torej treba odločiti kot je razvidno iz izreka. Morebitna odločitev o predlaganem odlogu izvršbe pa je v pristojnosti prvega sodišča. Upniku, ki je torej s pritožbo uspel, mora dolžnik povrniti njegove pritožbene stroške (čl. 165/2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Odmerjeni so po veljavni odvetniški tarifi (Ur.l. RS št. 7/95) na podlagi predloženega specificiranega stroškovnika.