Jedro

Skupna ocenjena vrednost zavarovanih nepremičnin sicer presega vrednost očitane premoženjske koristi, vendar ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zgolj zato ni nesorazmeren. Ta je namreč omejen le do višine očitane premoženjske koristi, pri čemer je potrebno upoštevati seštevek vseh dolgov, ki vrednost obdolženkinega premoženja bistveno zmanjšajo.

Izrek

Pritožba obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je na podlagi prvega odstavka 502.c člena v zvezi s 502.a členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I izreka izpodbijanega sklepa delno ugodilo predlogu državne tožilke in za čas enega leta, to je od 16. 6. 2021 dalje, podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v višini 287.180,66 EUR tako, da se obdolženi A. A. ali komerkoli drugemu po njenem pooblastilu prepove odtujitev in obremenitev točno navedenih nepremičnin in poslovnega deleža v družbi, kot je podrobneje opisano v izreku sklepa. Pod točko II izreka je predlog državne tožilke za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v delu, ki se nanaša na prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi do višine 287.180,66 EUR na transakcijskem računu obdolženke, zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožila obdolženka, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, s smiselnim predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb je v prepričanju pritožnice, da je v obravnavani zadevi odrejeni ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi nesorazmeren, saj jo močno omejuje pri njenem poslovanju in ji povzroča ogromno poslovno škodo, kar vpliva na njene možnosti poplačila dolga upnikom.

5. S pritožnico ni mogoče soglašati. Takšne njene navedbe (enake tistim, ki jih je predhodno zatrjevala v svoji izjavi o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja) je v točkah 29-31 obrazložitve izpodbijanega sklepa prepričljivo zavrnilo sodišče prve stopnje. Pri tem je pravilno pojasnilo, da skupna ocenjena vrednost zavarovanih nepremičnin v višini 401.042,00 EUR sicer presega vrednost očitane premoženjske koristi v višini 287.180,66 EUR, vendar ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zgolj zato ni nesorazmeren. Ta je namreč omejen le do višine očitane premoženjske koristi, pri čemer je potrebno upoštevati seštevek vseh dolgov, ki vrednost obdolženkinega premoženja bistveno zmanjšajo (op. dvanajst hipotek v skupni vrednostni več kot 2.000.000,00 EUR). Ob tako ugotovljenem stanju dolga, pa neizkazane pritožbene navedbe, da vknjižene hipoteke na obdolženkinih nepremičninah ne odražajo realnega stanja, saj je odplačala več kot 800.000,00 EUR dolga, ne morejo vzbuditi dvoma v ugotovljeno dejansko stanje. Še zlasti, ko je sodišče prve stopnje v tej zvezi tehtno izpostavilo, da so bili zoper obdolženko že začeti izvršilni postopki zaradi unovčenja vpisanih hipotek, pri čemer se pri Okrajnem sodišču v Mariboru zoper obdolženko vodijo trije izvršilni postopki zaradi izterjave zneskov upnika D. d.o.o. v znesku 77.726,57 EUR ter upnika E. E. d.d. v zneskih 97.915,40 EUR in 604.499,70 EUR. Tudi sicer pa se pritožnica v pritožbi sklicuje zgolj na svoj dolg do FURS, pri tem pa prezre, da izmed dvanajstih vpisanih hipotek štiri od teh niso vknjižene v korist FURS, temveč v korist bank oziroma drugih gospodarskih družb (v višini 710.000,00 EUR, 285.000,00 EUR, 122.000,00 EUR in 300.000,00 EUR). Prav tako neuspešno pa si pritožnica stanje dolga prizadeva izkazati s pritožbi priloženima odločbama Finančnega urada Maribor z dne 8. 10. 2021, katerih bistvo je v zavrnitvi zahteve davčnega zavezanca B. B. oziroma družbe C. d.o.o. za izdajo potrdila o plačanih obveznih dajatvah in drugih denarnih nedavčnih obveznostih. Upoštevaje navedeno, kakor tudi ugotovitve sodišča prve stopnje glede obdolženkinega poslovnega deleža v družbi C. d.o.o. (ki jih pritožba ne graja), pritožbeno sodišče tako v celoti pritrjuje zaključku, da je odrejeni ukrep začasnega zavarovanja sorazmeren, saj v celoti zagotavlja omejitev zavarovanja na vrednost, ki ustreza ocenjeni višini s konkretnim kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi.

6. V zvezi z zatrjevanji pritožnice, da jo odrejeni ukrep začasnega zavarovanja omejuje pri poslovanju in ji povzroča škodo, pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da odrejeni ukrep obdolženki kot posestnici nepremičnine ne preprečuje zagona poslovne dejavnosti, niti oddajanja nepremičnine v najem, zato njena uporabna vrednost ni v ničemer okrnjena. Prav tako lahko nemoteno posluje tudi podjetje C. d.o.o., saj se začasno zavarovanje nanaša le na odsvojitev poslovnega deleža podjetja, kjer je obdolženka zaposlena in prejema plačo. Sicer pa pritožnica v pritožbi sama pojasnjuje, da težav pri zagonu turistično-medicinske dejavnosti oziroma oddaje nepremičnine v najem ni mogoče pripisati odrejenemu ukrepu začasnega zavarovanja, temveč drugim, v pritožbi navedenim okoliščinam.

7. Neutemeljeno pritožnica izpostavlja tudi svoje preživninske obveznosti do svoje hčerke in matere. Do vprašanja, ali ima obdolženka potrebna sredstva in možnosti za lastno preživljanje in za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžna preživljati, se je sodišče prve stopnje prepričljivo opredelilo v točki 32 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede na konkretno ugotovljene dohodke in premoženje obdolženke ter njene matere F. F., kakor tudi dejstvo, da hčerko preživlja še oče otroka (pri čemer pritožnica sama navaja, da je preživnina določena v višini 850,00 EUR), pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da ima obdolženka dovolj sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Pritožbene navedbe o ohranjanju otrokovega življenjskega standarda, kot ga je imel pred razvezo zakonske zveze, kakor tudi sklicevanje na zdravstveno stanje obdolženkine matere in priloženo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pa so za takšno presojo nerelevantne.

8. Pravilno je sodišče prve stopnje v točki 34 obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožnici pojasnilo tudi vse časovne okvire odrejenega začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Upoštevaje določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP, ki določa, da po vložitvi obtožnice do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupno trajanje začasnega zavarovanja ne sme presegati treh let, in dejstvo, da je bila obtožnica v predmetni zadevi vložena dne 18. 5. 2021, pa pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da začasno zavarovanje traja že več kot 28 mesecev in je zato nerazumno dolgo.

9. Pravilnosti izpodbijanega sklepa pritožnica ne more omajati niti s pavšalnimi in povsem posplošenimi trditvami, da ves čas postopka plačuje dolgove in se bori za obstanek, ter da nikoli ni naredila ničesar, kar bi kazalo na nevarnost, da bo odtujila nepremičnine in premičnine ali nedovoljeno razpolagala s sredstvi. Sodišče prve stopnje je namreč svoje zaključke o obstoju realne in konkretne nevarnosti, da bi obdolženka lahko razpolagala s svojim premoženjem in s tem onemogočila oziroma znatno otežila odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi tehtno, obširno in prepričljivo obrazložilo, zaradi česar se pritožbeno sodišče v zvezi s tem v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (zlasti točke 25-28 obrazložitve). S pritožbenimi navedbami, da obdolženka ni pridobila ničesar, kot se ji očita v obtožnici, pa pritožba zaide v presojo dokazanosti kaznivega dejanja, katera bo predmet presoje na glavni obravnavi.

10. Po obrazloženem, in ker glede odločilnih dejstev in okoliščin obdolženka ne navaja ničesar drugega, kar bi povzročilo dvom v pravilnost izpodbijane odločitve, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.