Jedro

Obveznost, ki se tožnici nalaga z izpodbijanim sklepom, temelji na plačilnem nalogu in s tem na že sprejeti odločitvi Mestnega redarstva in da se z izpodbijanim sklepom opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je Finančna uprava pri izdaji izpodbijanega sklepa vezana na vsebino izdanega plačilnega naloga ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati. Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja, to je Mestnega redarstva, opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nedvomno podano.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprave Republike Slovenije je kot organ prve stopnje z izpodbijanim sklepom začela zoper tožnico davčno izvršbo zaradi izterjave globe v znesku 417,29 EUR in stroškov izdaje sklepa v znesku 10,00 EUR, pri čemer obveznosti temeljijo na plačilnem nalogu št. 80420301 z dne 27. 10. 2016, ki ga je izdalo Mestno redarstvo mestne občine Ljubljana in ki je postal izvršljiv 16. 12. 2016, davčna izvršba pa se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri banki.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je Mestno redarstvo kot predlagatelj izvršbe v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) organu, pristojnemu za izvršbo, poslalo predlog za izterjavo denarne terjatve, izkazane z navedenim izvršilnim naslovom. Nakar je pristojni organ v skladu z določbami omenjenega zakona, ki se nanašajo na davčno izvršbo in v skladu s 156. členom ZDavP-2, po katerem davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila (v ZUP) izterjujejo druge nedavčne obveznosti, začel zoper tožnico davčno izvršbo z izdajo izpodbijanega sklepa, ki temelji in je izdan v skladu z določbami ZDavP-2, ki se citirajo v nadaljevanju.

3. Ministrstvo za finance je kot organ druge stopnje na pritožbo tožnice izpodbijani sklep spremenilo v navedbi številke izvršilnega naslova in datumu izdaje, tako, da se v tem delu pravilno glasi: "št. 2240-72285/2016-80420301 (8042301) z dne 2. 11. 2016, v ostalem pa sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo. V razlogih pritožbeni organ ugotavlja, da ima izpodbijani sklep vse predpisane sestavine, da pa je nepravilno navedena številka izvršilnega naslova in datum njegove izdaje ter da ga je zato v izreku ustrezno spremenil. Nadalje ugotavlja, da so bili ob izdaji sklepa izpolnjeni vsi pogoji za izvršbo, saj je obstajal veljaven izvršilni naslov, to je plačilni nalog, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, iz katerega izhaja, da je postal izvršljiv na dan, ki se navaja v sklepu. Ugotavlja se še, da tožnica globe v višini 417,29 EUR v paricijskem roku ni poravnala, da je zato pristojni organ upravičeno začel z davčno izvršbo in pri tem upravičeno terjal tudi stroške davčne izvršbe. V zvezi s pritožbenimi ugovori organ druge stopnje navaja, da po pojasnilu predlagatelja izvršbe tožnica zoper izvršilni naslov ni vložila pravnega sredstva, čeprav je to možnost imela, in je tako izvršilni naslov (plačilni nalog) pravnomočen. Iz sklepa Mestnega redarstva, ki ga tožnica prilaga pritožbi, je razvidno (samo), da je bila njena vloga z dne 20. 10. 2016 zavržena kot nepopolna. S pritožbo zoper sklep o izvršbi pa v skladu s petim odstavkom 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova in se zato pritožbeni ugovori ne upoštevajo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da je od Mestne občine 25. 10. 2016 dobila Poziv k dopolnitvi vloge, ki jo je poslala po elektronski pošti 20. 10. 2016. Dne 2. 11. 2016 so ji kljub temu, da vloga ni bila veljavna, izdali plačilni nalog in s tem ravnali nezakonito, saj ni bilo pravne podlage za njegovo izdajo. Dne 29. 11. 2016 je tožnica prejela sklep, da je vloga zavržena, ker je ni dopolnila ter 4. 1. 2017 opomin pred izvršbo. Dne 16. 2. 2017 je dobila sklep o izvršbi in nato še odločbo s pravim poukom, da je možen upravni spor. Zapisali so, da nimajo pooblastila, da bi ugotovili, ali je plačilni nalog izvršljiv, zato se tožnica obrača na sodišče, ker MOL tega ne stori. Ne razume namreč, kako bi se lahko pritožila na plačilni nalog, če je bila vloga, na kateri je temeljil, zavržena. Prav tako ne razume, kako je lahko pritožba neutemeljena, če plačilni nalog ni utemeljen in tudi ni bil nikoli zakonit, ker ni bila zakonita vloga, na kateri je sploh nastal. In ta spor je po navedbah v tožbi treba rešiti.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijana odločitev je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se v celoti strinja z odločitvijo pristojnih organov, vključno z razlogi, s katerimi pritožbene ugovore zavrne organ druge stopnje. In ker so tožbeni ugovori vsebinsko enaki pritožbenim, jih z istimi razlogi, ne da bi jih ponavljalo, zavrača tudi sodišče. 8. V zvezi s tožbenimi navedbami in ugovori je potrebno morda le še enkrat poudariti, da obveznost, ki se tožnici nalaga z izpodbijanim sklepom, temelji na plačilnem nalogu in s tem na že sprejeti odločitvi Mestnega redarstva in da se z izpodbijanim sklepom opravlja zgolj izterjava dolgovanega zneska, kar pomeni, da je Finančna uprava pri izdaji izpodbijanega sklepa vezana na vsebino izdanega plačilnega naloga ter da se v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti ne more spuščati. Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja, to je Mestnega redarstva, opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nedvomno podano. Z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 pa je izrecno predpisano še, da v takšnem (in v drugih) primerih s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki je v konkretnem primeru že omenjeni plačilni nalog Mestnega redarstva. Zato že pritožbeni organ upravičeno ni upošteval pritožbenih navedb in ugovorov, ki se nanašajo na izdajo plačilnega naloga, iz istih razlogov in na isti pravni podlagi pa jih kot neupoštevne zavrača tudi sodišče. 9. V ostalem, to je glede pravilnosti izpodbijanega sklepa kot takšnega, tožnica ugovorov nima, nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče tudi ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).