Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 1. odstavka 19. člena in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Ur.l. RS, štev. 78/99, 90/99 in 110/02; v nadaljevanju: ZRPJN) po â??, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??.. in šoloobveznih otrok v â??. in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil â??. (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika â?? (v nadaljevanju: naročnik), dne â??

O zahtevku za revizijo mora odločiti naročnik.

Naročnik je v Uradnem listu RS, štev. â??. z dne â??, pod štev. objave Ob-â??, objavil javni razpis za opravljanje prevozov šoloobveznih otrok v â??. in šoloobveznih otrok v â??.

Naročnik je dne 11.7.2003 sprejel Sklep o izbiri izvajalca, štev. 16/1-60300-0004/03, s katerim je ponudnike obvestil, da je izvedbo predmetnega javnega naročila oddal podjetju â??. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi navedenega sklepa je naročnik navedel, da sta na javni razpis prispeli dve pravilni ponudbi. Naročnik je v obrazložitvi navedel tudi, da je vlagatelj v svoji ponudbi za izvajanje prevozov šolskih otrok v â??. predložil vozni red, iz katerega je razvidno, da ponuja prevoze otrok na relaciji â??., ne ponuja pa prevozov otrok na relaciji â??.. Naročnik se sklicuje na 41. člen Zakona o javnih naročilih (Ur.l.RS, št. 39/00 in 102/00; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da mora ponudnik v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope ter da mora biti, ne glede na to, ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope, njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Naročnik ugotavlja, da je vlagateljeva ponudba za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v â??., nepopolna in se kot taka izloči iz postopka. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je pri ponudbi za izvajanje prevozov šolskih otrok v â??.v skladu s točkovanjem po naslednjih merilih: cena, tehnična opremljenost, reference, plačilni pogoji in druge ugodnosti ugotovil, da je najugodnejša ponudba izbranega ponudnika.

Vlagatelj je, dne 23.7.2003, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo naročnikove komisije, ker ga ni niti poklicala pri obravnavi ponudbe glede tolmačenja ponudbe. Vlagatelj navaja, da je predložil vozni red za relacijo â??. Vlagatelj misli, da je to dovolj jasno, da gre za to relacijo in se sprašuje, zakaj se potem naročnik izgovarja, da ponudba ni bila popolna češ, da vlagatelj ni priložil voznega reda za relacije â??., saj so vlagatelja zanimale proge, za katere je predložil vozne rede. Vlagatelj misli, da je bila ponujena dnevna cena 42.500,00 SIT za relacijo, za katero je predložil vozni red, zelo ugodna ter navaja, da je predložil tudi predpogodbo o nakupu novega avtobusa, ki je zelo primeren za take relacije. Vlagatelj tudi misli, da naročnik predpogodbo pri točkovanju sploh ni upošteval tudi pri ponudbi za relacijo â??., zato meni, da je točkovanje v drugi ponudbi tudi nekorektno. Ker je bila cena konkurenta popolnoma enaka, navaja vlagatelj, je naročnik pri ostalih postavkah naštel kar celih 27 točk razlike.

Naročnik je z dopisom, štev. 16/1-60300-0004/03, z dne 30.7.2003, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 4.8.2003, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu prejete dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s 1. odstavkom 19. člena ZRPJN sprejela sklep, s katerim se revizijski zahtevek vlagatelja vrne v odločanje naročniku, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZPRJN v 1. odstavku 19. člena (Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo) določa, da se postopek revizije pred Državno revizijsko komisijo nadaljuje na podlagi odstopa zahtevka za revizijo iz 17. člena tega zakona.

V skladu z določili ZRPJN (12., 13., 16. in 17. člen) mora o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik. Zakon v zvezi s tem naročniku nalaga, da mora predhodno preizkusiti, ali je zahtevek za revizijo vložen pravočasno (1. odstavek 12. člena ZRPJN), ali ga je vložila upravičena oseba (9. člen ZRPJN) in ali je zahtevek za revizijo pravilno sestavljen in opremljen (2. in 3. odstavek 12. člena ZRPJN). Če naročnik ugotovi, da so vsi trije navedeni pogoji izpolnjeni, mora na podlagi 16. člena ZRPJN sprejeti odločitev o zahtevku za revizijo. Nadaljevanje revizijskega postopka po odločitvi naročnika je urejeno v 17. členu ZRPJN. Naročnik mora o svoji odločitvi v treh dneh obvestiti vlagatelja zahtevka za revizijo ter ga hkrati pozvati, naj mu najkasneje v treh dneh od prejema naročnikovega obvestila pisno sporoči, ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo umika (1. odstavek 17. člena). šele po prejetem obvestilu, da bo vlagatelj zahtevka za revizijo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (2. odstavek 17. člena).

V obravnavani zadevi je naročnik opravil le nekatera procesna dejanja, ki jih od njega zahtevajo zgoraj navedena določila ZRPJN, medtem ko vlagateljevega zahtevka za revizijo (doslej) sploh ni procesno obravnaval niti o njem ni meritorno odločil. Glede na to, da mora v skladu s prej navedenimi določili ZRPJN o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru in po postopku iz 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo vrnila v odločanje naročniku. Državna revizijska komisija bo o revizijskem zahtevku vlagatelja odločila potem, ko ji bo naročnik v skladu z 2. odstavkom 17. člena ZRPJN pravilno odstopil vso dokumentacijo, seveda če bo vlagatelj zahteval nadaljevanje revizijskega postopka.

Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija naročnika posebej opozarja na določilo 76. člena ZJN-1 (Pravilnost, primernost in sprejemljivost ponudbe), ki v 1. odstavku določa, da naročnik izbere najugodnejšega ponudnika, če je pridobil dve samostojni pravilni ponudbi od dveh različnih, kapitalsko in upravljalsko nepovezanih ponudnikov. Naročnik lahko torej izbere najugodnejšo ponudbo le v primeru, če po pregledu ponudb ugotovi, da razpolaga z (vsaj) dvema pravilnima ponudbama v smislu 18. točke 1. odstavka 3. člena ZJN-1.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (člen 23/5 ZRPJN).

V Ljubljani, dne â??.