Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za obravnavanje predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku(ZNP),sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predloga za določitev odškodnine, ampak mora ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZNP (torej s sklepom ustaviti nepravdni postopek in po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka).
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2., 3. in 4. točka sklepa) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljev za prekinitev postopka; zavrnilo je tudi njihov predlog, za določitev odškodnine za nepremičnino parc. št. 1037/1, njiva 6 v površini 437 m2, njiva 6 v površini 833 m2, travnik 5 v površini 1165 m2 in 1037/2, travnik 5 v izmeri 850 m2, ki so vpisane pri vl. št. 230 k.o.. Sodišče je predlagateljem naložilo, da so dolžni 1. in 2. nasprotnemu udeležencu v 15 dneh povrniti 92.698,00 SIT ter da udeleženci sami trpijo stroške postopka.
Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) pravočasno pritožujejo predlagatelji. V pritožbi grajajo stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za uporabo 97. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlagateljem je bila lastnina oz. posest dejansko odvzeta; nasprotni udeleženci pa so na zemljiščih že zgradili objekte. Predlagatelji ne morejo čakati na plačilo odškodnine, saj niso krivi, če nasprotna udeleženca nista ravnala v skladu z zakonom. Predlog za določitev odškodnine torej ni neutemeljen. Nasprotna udeleženca sta se v postopek spustila, zato bi sodišče moralo odločiti o odškodnini. Glede stroškov bi bilo treba uporabiti 104. člen ZNP. Zaradi navedenega pritožniki predlagajo, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se določi odškodnina za zgoraj navedene parcele ter da morata nasprotna udeleženca povrniti vse stroške postopka. Podrejeno pritožniki predlagajo, da se ugodi predlogu za prekinitev postopka.
Pritožba je utemeljena.
Neizpodbijana dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da med strankami postopka ni prišlo do prenosa lastninske pravice, niti predlagateljem lastninska pravica na spornih zemljiščih ni bila odvzeta ali omejena z odločbo državnega ali upravnega organa je nedvomno pravilna. Sodišče prve stopnje je na podlagi zgornje ugotovitve pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za določitev odškodnine v smislu določbe 97. člena ZNP, torej v nepravdnem postopku.
Načelno velja, da sodišče obravnava zadevo po pravilih nepravdnega postopka, kadar je tako določeno v zakonu (1. člen ZNP). Za postopke v zvezi z določitvijo odškodnine pa je v 97. členu ZNP še posebej določeno, da odloča sodišče o odškodnini v nepravdnem postopku, kadar to predvideva zakon. Gre predvsem za primere, kjer ima dopustno ravnanje za posledico nastanek nedopustne škode. V obravnavani zadevi pa takšna situacija, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni podana.
Vendar pa takšne ugotovitve ne omogočajo zaključka, ki ga je zmotno napravilo sodišče prve stopnje, torej, zavrnitve predloga za določitev odškodnine. Pritožniki namreč pravilno opozarjajo, da predlog za določitev odškodnine, iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje, ni neutemeljen. Sodišče po pravilih nepravdnega postopka o obravnavanem predlogu meritorno ne more odločiti. Pač pa je potrebno obravnavani predlog za odmero odškodnine obravnavati po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, torej v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je z zavrnitivjo predloga bistveno kršilo določbo postopka, saj ni uporabilo določbe 17. člena ZNP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 369. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje pa bo moralo v nadaljevanju ravnati v skladu z določbo 17. člena ZNP.
V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/99) je bilo v postopku na drugi stopnji potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS 55/92).