Jedro

Čeprav tožniku niso dokazane vse v izredni odpovedi očitane kršitve (kar velja za očitke v zvezi z odsotnostjo z doma zaradi nakupov ter očitek, da je brez odobritve zdravnika odpotoval iz kraja bivanja), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da opisana ravnanja tožnika, to je delo okrog hiše), pomenijo nespoštovanje navodil zdravnika v smislu določbe 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je dokazan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tej določbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je zahteval: - ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov z dne 27. 3. 2018, ki sta jo stranki sklenili 1. 3. 2006 ter - ugotovitev, da tožniku delovno razmerje na njeni podlagi še vedno traja, poziv tožnika nazaj na delo in priznanje vseh pravic do dela in iz dela od 27. 3. 2018 dalje (I. točka izreka sodbe).

Sodišče je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo (razen zoper odločitev o stroških tožene stranke) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožnik navaja, da je tožena stranka odločitev o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi oprla na poizvedovanje detektiva, ki je predložil dokument z dne 26. 2. 2018 z označbo zadeve Navodilo o ravnanju v času zadržanosti od dela za pacienta, na podlagi katerega se zatrjuje, da je bilo tožniku dano pisno navodilo ob nastopu bolniškega staleža. Ta dokument v fotokopiji (katerega original ni bil predložen) ni pristen, ampak je sestavljen, dr. A.A. pa je izpovedal, da takšnega navodila ni dal in da dokumenta ni nikoli videl ali podpisal. Sodišče se do te listine ni opredelilo, iskalo pa je drugo podlago, da bi opravičilo odločitev tožene stranke. Odločitev je oprlo na izpoved tožnikovega osebnega zdravnika, čeprav je nejasna in dopušča tudi drugačno razlago. Do navodila zdravnika pa se ni opredelilo v povezavi z izpovedjo tožnika, ki je povedal, da je imel navodilo lečečega zdravnika za relativni počitek in zanikal, da bi prejel drugačna navodila, zanikal pa je tudi delo okoli hiše. Če mu sodišče ni verjelo, bi se moralo do njegove izpovedi opredeliti, glede na 8. člen ZPP, vendar je sodba v tem delu pomanjkljiva.

Tožnik nikoli ni navajal da je pregled detektiva nezakonit, ampak je izrazil dvom v zakonitost dokazov - fotografskega snemanja z dronom in dokumenta, ki ga je detektiv poimenoval kot Navodilo o ravnanju v času zadržanosti od dela pacienta. Če je že snemanje z dronom zakonit in sprejemljiv dokaz, to nikakor ni fotokopiran sestavljen dokument kot navodilo zdravnika. Izpodbijana odločba ne navaja jasno in nedvoumno, s katerimi aktivnostmi je tožnik kršil navodila zdravnika. Glede na oceno, da je odhod v trgovino in sprehajanje psa še lahko šteti pod pojem počitka oziroma relativnega počitka, je očitno, da sodišče kot tako delo šteje delo okrog hiše, v sodbi pa ni navedeno, kateri dokazi to delo potrjujejo. Tožnik je zanikal, da bi obrezoval drevesa in pripravljal železne palice za ograjo, motorno žago pa je nesel le toliko, da je natočil bencin. Odrezano vejo grmičevja pa je odnesel le, če je padla s samokolnice, ki so jo vozili drugi. Njegovo izpoved potrjuje tudi izpoved tožnikove žene. Pojem relativnega počitka je lahko povprečno razgledanemu človeku sporen, ki se ne more presojati mimo subjektivnih lastnosti tistega, kateremu je namenjen. Tožnikov osebni zdravnik ga ni znal pojasniti, niti se ni opredelil, ali aktivnost na fotografijah presega pojem relativnega počitka, glede opisa počitka pa je odgovoril, da tožnik ve, kaj zmore in kaj ne ter da je tožnik bolečine imel in jih bo imel še naprej. Sodišče je vprašanje aktivnosti tožnika v zvezi z delom okoli hiše obravnavalo poenostavljeno in neživljenjsko in ocenilo, da ni potrebno strokovno znanje za oceno, da taka ravnanja niso koristna, ker so lahko povezana z nastopom bolečin. Tožnikova zmerna aktivnost tožniku, kot je izpovedal, ni povzročala bolečin, večje bolečine je imel ob mirovanju, na potek zdravljenja pa njegova aktivnost ni imela negativnega vpliva. Sodišče se tudi ni opredelilo do okoliščine, da naj bi šlo za kršitev navodil dne 17. 2. 2018, v času bolniškega staleža, ki pa tega dne tožniku ni bil odobren, saj se je tega dne iztekla opravičena odsotnost z dela, ki jo je tožniku odobril osebni zdravnik.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

6. Absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena in nikakor nima takih pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Vsebuje jasne razloge, ki med seboj niso v nasprotju. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih vprašanj, zato so pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene, kar zlasti velja za opredelitev sodišča do dokumenta Navodilo o ravnanju v času zadržanosti od dela pacienta. Sodišče prve stopnje se je namreč vsaj smiselno opredelilo tudi do tega dokumenta, in sicer s tem, da je v razlogih sodbe navedlo, da je upoštevalo izpoved detektiva, ki je izpovedal, da je obiskal tožnikovega osebnega zdravnika in ga vprašal za navodila, ki jih je dal tožniku v času bolniškega staleža, nato pa navodila po njegovem nareku zapisal v obrazec (ki ga je sam sestavil). Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je izdelava takšnega dokumenta s strani detektiva na opisani način v obliki listine, ki naj bi jo izdal osebni zdravnik (ki takega dokumenta ni niti sestavil niti podpisal, kot izhaja iz njegove izpovedi), nesprejemljiva, ker daje vtis, kot da jo je izdal zdravnik. Vendar pa to dejstvo (s strani detektiva sestavljena listina na obrazcu, ki ga je sestavil detektiv sam) samo po sebi na zakonitost izredne odpovedi nima odločilnega vpliva. Sodišče prve stopnje utemeljenosti odpovednega razloga ni ugotovilo na podlagi dejstva, da naj bi tožnik kršil zdravnikova pisna navodila, ampak je preverjalo in ugotovilo, kakšna ustna navodila je tožnik dejansko prejel s strani zdravnika (neodvisno od listine B 3, za katero je sicer v izredni odpovedi (napačno) zapisano, da je to pisno navodilo dr. A.A. z dne 26. 2. 2018, kar pa ne drži).

7. Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja dejstva: - Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu avdio video tehnika. V času od 17. 1. 2018 do 30. 4. 2018 je bil v bolniškem staležu zaradi nesreče pri delu.

- Toženka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 27. 3. 2018, ker v času trajanja bolniškega staleža med 16. 2. 2018 in 22. 2. 2018 ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika in ker je brez njegovega dovoljenja odpotoval iz kraja bivanja, to je zaradi odpovednega razloga po 8. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 - ZDR-1).

- Toženka je pooblastila detektiva, ki je od 16. 2. 2018 do 22. 2. 2018 zbiral informacije o morebitnih kršitvah bolniškega staleža, tako da je v tem obdobju ob določenih urah opazoval tožnikova ravnanja, ga fotografiral in o svojih ugotovitvah izdelal poročilo, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev, ki so podrobno opisane v 8. točki obrazložitve sodbe.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik prejel splošno navodilo osebnega zdravnika o ravnanju v času bolniškega staleža, čeprav tožniku niso bila dana pisna navodila (v taki obliki, kot naj bi izhajalo iz detektivovega obrazca - navodila - B 3) in čeprav navodila niso bila zapisana v zdravstvenem kartonu (kot je izpovedal tožnikov osebni zdravnik). Pri tem se je oprlo zlasti na izpoved tožnikovega osebnega zdravnika dr. A.A., ki je tožniku naročil, kar piše v specialistovem izvidu, in sicer relativni počitek - naročil mu je, naj počiva in prinese prijavo nesreče pri delu. Glede del okoli hiše je osebni zdravnik povedal, da je tožnik sicer lahko šel kupit hrano v trgovino, sicer pa je pri bolniškem staležu pravilo počitek, brez rezanja, prenašanja bremen in vlečenja. Izpovedal pa je še, da je tožniku kot avdio in video tehniku predpisal bolniški stalež prav zaradi dvigovanja in prenašanja bremen, ter da le na podlagi detektivovih ugotovitev in fotografij težko oceni, ali spadajo tožnikova ravnanja pod pojem relativni počitek, ker so za to potrebne posebne raziskave. Glede spornih ravnanj tožnika pa je še pojasnil, da je vse odvisno od teže bremena, da pa rezanje, prenašanje bremen, vlečenje in podobno zdravstvenemu stanju tožnika ne bi pomagalo, ker je pravilo pri bolniškem staležu počitek, tožnik pa je bil v bolniškem staležu prav zato, da ne bi bil v prisilni drži. 10. Sodišče prve stopnje je izpoved osebnega zdravnika povsem pravilno interpretiralo in jo upoštevalo v povezavi z drugimi dokazi (tudi s tožnikovo izpovedjo), zato je očitek, da je kršilo določbe 8. člena ZPP neutemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da se pod pojem počitka oziroma relativnega počitka lahko šteje tožnikov odhod v trgovino in sprehajanje psa, ne pa tudi dokazano delo okrog hiše (prenašanje motorne žage, obrezovanje dreves in grmičevja, vlečenje odžaganih vej), kar je natančno opisano v 8. in 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz tožnikove izpovedi sicer izhaja, da je prenašal le pnevmatike, ki niso težje od dveh kilogramov, da je le sodeloval pri obrezovanju grmovja (ki ga je izvajala žena z motorno žago), in da ni šlo za obrezovanje dreves, da je motorno žago nesel le zato, da je natočil bencin in da je odrezane veje prenašal le, če so padle s samokolnice. Ne glede na tožnikovo izpoved pa je dejstvo, da aktivnosti, ki jih je izvajal tožnik, ki jih je podrobneje opisal detektiv v poročilu in v svoji izpovedi, niso v skladu z navodili o počitku oziroma relativnem počitku, kot ga je opredelil tožnikov osebni zdravnik, katerega navodila nedvomno niso bila nejasna, čeprav tožnik tudi v pritožbi meni nasprotno. Takšna presoja je pravilna, pa tudi ustrezno obrazložena. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni pojasnilo, katera je tista aktivnost, ki je dokazana in katera aktivnost konkretno presega pojem relativnega počitka. Tožnik je bil v bolniškem staležu neprekinjeno od 17. 1. 2018 dalje, torej tudi dne 17. 2. 2018 (čeprav mu je bil bolniški stalež za obdobje od 16. 2. 2018 do 16. 3. 2018 odobren s strani imenovanega zdravnika ZZZS z odločbo z dne 20. 2. 2018). Tudi na ta dan je bil, čeprav je odločbo ZZZS prejel šele kasneje, dolžan upoštevati navodila osebnega zdravnika, ki so bila ves čas trajanja bolniškega staleža enaka. Zato so tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

11. Čeprav tožniku niso dokazane vse v izredni odpovedi očitane kršitve (kar velja za očitke v zvezi z odsotnostjo z doma zaradi nakupov ter očitek, da je brez odobritve zdravnika dne 18. 2. 2018 in 22. 2. 2018 odpotoval iz kraja bivanja), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da opisana ravnanja tožnika, to je delo okrog hiše dne 17. 2. 2018), pomenijo nespoštovanje navodil zdravnika v smislu določbe 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je dokazan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tej določbi. Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi s presojo, da je izpolnjen tudi pogoj za zakonitost izredne odpovedi po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, iz razlogov, ki so natančneje obrazloženi zlasti v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v povezavi s takšno odločitvijo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek.

12. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 165. člen ZPP). Svoje stroške odgovora na pritožbo pa sama krije tudi tožena stranka, ker gre za spor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, v teh sporih pa po določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) delodajalec praviloma ne glede na izid spora sam krije svoje stroške postopka.