Jedro

V zadevi je sporno točkovanje vloge tožeče stranke po merilu "Inovativnost v povezavi z operacijo" kot enem od sedmih meril iz razpisa, pri katerem je tožeča stranka dosegla 17 od možnih 20 točk. Pri tem prijavitelj prejme za operacijo oceno 17 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, oziroma 20 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Razlika je torej v tem, da gre v prvem primeru za operacijo, ki prispeva k izboljšanju obstoječega proizvoda in v drugem primeru za uvedbo novega proizvoda, pri čemer se v skladu s pogoji omenjenega merila kot nov proizvod obravnava tisti proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temeljito izboljšan proizvod pa nadgradnjo že obstoječega, dvig kvalitete oziroma večjo spremembo funkcionalnosti. V konkretnem primeru je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke linije za izdelavo aluminijastih lamelnih plaščev. Aluminijasti plašči pa so le sestavni del žaluzij in s tem tudi novega produkta ter da se zato z uvedbo nove tehnološke rešitve ne uvaja (neposredno) nov proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temveč omogoča le temeljita izboljšava žaluzij kot „obstoječega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja“ v smislu določb obravnavanega merila. Iz vloge tudi ni razvidno, da bi izvedba novega produkta ne bila možna brez izdelave lamelnih plaščev na podlagi nove tehnologije. Razvidno je le, da gre le za prihranek in za možnost hitrejšega prilagajanje kupcem. To pa pomeni, da je bilo točkovanje po merilu 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“ s strani komisije pravilno in da tožbenim ugovorom, ki se nanašajo na sporno točkovanje, ni mogoče slediti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je v postopku Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 – 2014 z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga tožeče stranke ne odobri.

Iz obrazložitve sklepa sledi, da je tožeča stranka 5. 9. 2013 vložila prošnjo za sofinanciranje nove tehnološke opreme. Vlogo je ocenila komisija za dodelitev sredstev ter pri tem upoštevala merila za izbor upravičencev. Po merilih je priglašena operacija pridobila 79 od 100 možnih točk in s tem ni dosegla praga za sofinanciranje, ki je 80 in več točk in ne 60 točk, saj se je po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle 60 točk, presega razpoložljiva sredstva.

Vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril, tožeči stranki pa je bilo pri posameznih merilih dodeljeno ustrezno število točk, pri čemer seštevek posamičnih ocen predstavlja skupno oceno doseženih točk. Obrazložitev doseženih točk po posameznih merilih je podana v nadaljevanju, med drugim tudi ocena po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“. Pri tem se ugotavlja, da je iz vloge razvidno, da se s priglašeno operacijo uvajajo tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječih proizvodov, to je aluminijastih lamelnih plaščev, ki so glavna komponenta za izdelavo zunanjih žaluzij. Do sedaj je namreč tožeča stranka aluminijaste plašče z lamelnimi oblikami C, S in Z kupovala, na podlagi investicije pa jih bo izdelovala sama v lastnem podjetju. Temeljite izboljšave obstoječih izdelkov so rezultat razvojne dejavnosti tožeče stranke. Komisija je zato vlogi po tem merilu dodelila 17 (od možnih 20) točk. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in (smiselno) predlaga njeno odpravo ter vrnitev zadeve toženi stranki v ponovno odločanje. V tožbi navaja, da je v vlogi jasno navedla, da je produkt, ki ga bodo izdelovali na opremi, ki je predmet sofinanciranja, za družbo nov produkt in rezultat lastnega razvoja ter da je zato po merilu št. 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“ upravičena do ocene v višini 20 točk. Pri tem se strinja z ugotovitvijo tožeče (pravilno: tožene) stranke, da gre za proizvod, ki je rezultat lastnega razvoja. Ne strinja se pa z opredelitvijo, da gre za uvajanje tehnoloških rešitev, ki omogočajo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda. Meni, da je tožena stranka pri tem nedosledna v izrazoslovju, dodeljeno število točk pa je v nasprotju s predmetom javnega razpisa, ki je sofinanciranje nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo, ne pa prodaja proizvodov, ki jih podjetje do sedaj ni proizvajalo. Zato je dejansko stanje po mnenju tožeče stranke ugotovljeno v nasprotju z razpisom.

Tožeča stranka poleg tega očita toženi, da ji na njeno prošnjo ni posredovala vseh zaprošenih dokumentov ter da posredovani dokument o ocenjevanju vloge (zapisnik o ocenjevanju) ni verodostojen. Zato sklepa, da ocenjevanje operacij sploh ni bilo izvedeno, oziroma da obstaja dvom v pravilnost izračuna dodeljenih točk po pogojih razpisa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi z navedbami v tožbi dodatno pojasni, da se je tožeča stranka na razpis prijavila z investicijo nakup nove proizvodne linije za izdelavo aluminijastih lamelnih plaščev. Poudarja, da je iz obrazložitve sklepa jasno razvidno, da tožeča stranka po oceni komisije ne uvaja novega proizvoda, ki so v konkretnem primeru zunanje žaluzije, temveč, da bo zgolj sama začela izdelovati enega od sestavnih delov žaluzij (lamelne plašče), kar lahko vpliva na kvaliteto obstoječih proizvodov (žaluzij), ne gre pa za nov proizvod v prodajnem programu podjetja. Gre pa po oceni komisije v skladu z namenom razpisa za temeljite spremembe v splošnem procesu proizvodnje, saj bo lamela novega tipa omogočala temeljite izboljšave zunanjih žaluzij z vidika dimenzij in naklona svetlobe in jih bo tožeča stranka, ki je lamele do sedaj kupovala na trgu, sedaj izdelovala sama. To izhaja tako iz prijavnega lista, kot tudi iz poslovnega načrta, medtem ko drugačnih dejstev, ki bi bila lahko podlaga za višjo oceno po tem merilu, tožeča stranka v tožbi ne navaja.

Na podlagi zahteve tožeče stranke je tožena stranka le-tej poslala vse zahtevane informacije v obliki fotokopij. Prejela je tudi ocenjevalni list z ocenami vseh ocenjevalcev po posameznih merilih. V skladu Pravilnikom o izvajanju javnih razpisov Sklada je bila zgolj prikrita identiteta članov komisije. Pripomb glede posredovanega zapisnika o ocenjevanju tožeče stranka do sedaj ni imela. Seštevek točk pri članu komisije z oznako 5 je pravilen. Zavrača pa tožena stranka tudi vsa namigovanja o popravljanju dokumentov.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbi. Vztraja, da gre za nov produkt, ki je plod lastnega razvoja, ter meni, da je to, kar navaja, dovolj za ugotovitev, da sporna ocena ni pravilna. Meni, da bi morala tožena stranka odločitev podpreti z referencami članov komisije, v postopku pa od tožeče stranke zahtevati dodatna pojasnila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno točkovanje vloge tožeče stranke po merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“ kot enem od sedmih meril iz razpisa, pri katerem je tožeča stranka dosegla 17 od možnih 20 točk. Pri tem prijavitelj prejme za operacijo oceno 17 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja, oziroma 20 točk v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Razlika je torej v tem, da gre v prvem primeru za operacijo, ki prispeva k izboljšanju obstoječega proizvoda in v drugem primeru za uvedbo novega proizvoda, pri čemer se v skladu s pogoji omenjenega merila kot nov proizvod obravnava tisti proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temeljito izboljšan proizvod pa nadgradnjo že obstoječega, dvig kvalitete oziroma večjo spremembo funkcionalnosti.

V konkretnem primeru ni sporno, izhaja pa tudi iz podatkov spisov, da je tožeča stranka kot operacijo prijavila nakup nove tehnološke linije za izdelavo aluminijastih lamelnih plaščev. Spora tudi ni o tem, da gre pri lamelnih plaščih za sestavni del žaluzij, ki jih sicer proizvaja tožeča stranka. Sporno je, ali gre pri izdelavi aluminijastih plaščev za nov proizvod tožeče stranke ali pa za izboljšanje obstoječega in s tem za sestavni del proizvodov tožeče stranke.

Pri tem pa iz izpodbijane odločbe in iz spisov sledi, in temu tožeča stranka ne oporeka, da so proizvod, ki je v programu podjetja, žaluzije in ne lamele oziroma lamelni plašči, katerih izdelava se uvaja kot nova tehnološka rešitev. Iz spisov in navedb tožeče stranke je sicer mogoče poleg tega razbrati, da naj bi izdelava aluminijastih lamelnih plaščev služila za izboljšano vrsto žaluzij, ki jih bo tožeča stranka kot „predokenski produkt za senčenje“ in s tem kot nov proizvod ponudila na trgu. Vendar pa tudi ta okoliščina po presoji sodišča ne spreminja dejstva, da so aluminijasti plašči le sestavni del žaluzij in s tem tudi novega produkta ter da se zato z uvedbo nove tehnološke rešitve ne uvaja (neposredno) nov proizvod, ki še ni bil v programu podjetja, temveč omogoča le temeljita izboljšava žaluzij kot „obstoječega proizvoda, ki je rezultat lastnega razvoja“ v smislu določb obravnavanega merila. Iz vloge tudi ni razvidno, da bi izvedba novega produkta ne bila možna brez izdelave lamelnih plaščev na podlagi nove tehnologije. Razvidno je le, da gre le za prihranek in za možnost hitrejšega prilagajanje kupcem. To pa pomeni, da je bilo točkovanje po merilu 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“ s strani komisije pravilno in da tožbenim ugovorom, ki se nanašajo na sporno točkovanje, ni mogoče slediti.

Pri pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče tudi ni našlo ostalih nepravilnosti, na katere tožeča stranka opozarja v tožbi kot nepravilnosti „s sistemskega vidika“. Tožeči stranki so bile poslane listine, za katere je zaprosila, kar pomeni, da je imela možnost vpogleda v podatke, na katerih temelji odločitev. Dovolj jasni in nedvoumni so tudi podatki, razvidni iz ocenjevalnih listov, zlasti število doseženih točk po posameznih ocenjevalcih in njihov (skupni) seštevek.

V ostalem tožeča stranka ugovorov nima. Sodišče samo pa pri preizkusu, ki ga opravi po uradni dolžnosti, nepravilnost in nezakonitosti izpodbijanega sklepa tudi ni našlo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).