Jedro

Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Pritožuje se laično. V obširni pritožbi sodišču med ostalim očita, da ni upoštevalo zdravniškega potrdila, ki je bil sestavljen na obrazcu in v obliki, kot jo predpisuje zakon in iz katerega izhaja, da zaradi bolezni ne more opravljati procesnih dejanj. Navaja, da je že predhodno sodišču posredovala potrdilo z dne 3. 10. 2011 iz katerega je moč razbrati, da gre za dolgotrajnejšo težjo bolezen, ki ji onemogoča hojo na sodišče na naroke in opravljanje drugih procesnih dejanj. Nadalje pa je bilo sodišču posredovano še novo, drugo uradno zdravniško potrdilo s pomočjo pooblaščenca. Iz teh potrdil je razvidno, da gre za dolgotrajnejše obolenje. Šlo je za nenadno bolezen z dolgotrajnim potekom. Sodnica je protizakonito presojala zdravniško potrdilo in odločala o strokovnih področjih, ki niso v njeni pristojnosti. Od tožnice je želela, da se udeleži naroka glavne obravnave v oddaljenosti 140 km in sodeluje na naroku. To, da je tožnica v težki finančni situaciji, ki ji onemogoča najetje odvetnika, pa je sodnica vedela, saj je zaprosila za brezplačno pomoč. Sodnici očita, da je od tožnice zahtevala, da mora sodišču razlagati svoje težave in občutljive osebne podatke, ki jih sodnica ne potrebuje, saj ni zdravnica, da bi jih presojala. Sodišče tudi ni upoštevalo njenega predloga, naj postavi izvedenca medicinske stroke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku1.)

5. Tožnica je predlagala vrnitev v prejšnje stanje, saj se ni mogla udeležiti naroka za glavno obravnavo 16. 2. 2012 zaradi nenadne bolezni, zaradi katere je bila hospitalizirana v splošni bolnišnici v Š.. Zaradi njenega bolezenskega stanja sodišču ni mogla poslati opravičila, saj ji zdravstveno stanje tega ni dopuščalo. Kot dokaz je priložila zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave in predlagala svoje zaslišanje in postavitev izvedenca medicinske stroke.

6. Prvostopenjsko sodišče je tožničin predlog zavrnilo brez opravljenega naroka za glavno obravnavo, saj je ocenilo, da je predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje očitno neutemeljen.

7. Na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše sodišče narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga (drugi odstavek 120. člena ZPP). Sodišču ni treba razpisati naroka, če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Sklepanje prvostopenjskega sodišča, da gre v danem primeru za očitno neutemeljen razlog, je po oceni pritožbenega sodišča napačno. Tožeča stranka je v predlogu zatrjevala vsa pravno relevantna dejstva, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljevala vrnitev v prejšnje stanje. Zatrjevala je, da se naroka za glavno obravnavo ni mogla udeležiti zaradi nenadne bolezni, da je bila hospitalizirana v bolnišnici, bolezensko stanje pa ji ni dopuščalo, da bi sodišču poslala opravičilo. Priložila je tudi dokaz – zdravniško potrdilo, izdano na predpisanem obrazcu, o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave, žigosano s strani Zdravstvenega doma Jesenice in podpisan s strani osebnega zdravnika. Tožeča stranka je torej predložila javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Potrjuje pa, da je bila v času od 28. 1. 2012 do 31. 7. 2012 upravičeno odsotna z naroka glavne obravnave. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je tožeča stranka predlagala tudi dokaz po postavitvi izvedenca medicinske stroke, ki naj pregleda tako zdravniško dokumentacijo kot tudi tožnico in poda mnenje o njeni sposobnosti opravljanja procesnih dejanj.

8. Tožeča stranka je torej podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Pritožbeno sodišče zato šteje, da iz samih navedb predlagateljice ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna. Ker se vrnitev ne predlaga iz očitno neupravičenega razloga (kot je to zmotno štelo prvostopenjsko sodišče) je potrebno na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpisati narok in nato ugotavljati upravičenost vzrokov, zaradi katerih se stranka ni mogla udeležiti naroka, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo postopanje (3. točka 365. člena ZPP).