Jedro

Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena SPZ), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost prodajne pogodbe z dne 2. 8. 2004, sklenjene med toženimi P. P., F. G., V. Š. in C. Š. kot prodajalkami ter Ž. M. kot kupcem, in sicer v delu, ki se nanaša na solastniške deleže nepremičnin parc. št. 381/1 k.o. ... z deležem prodajalk vsake do 2357/23136, parc. št. 415 k.o. ... z deležem prodajalk vsake do 2272/67277, parc. št. 445/1, 445/2 in 445/3 vse k.o. ... z deležem prodajalk vsake do 11093/193342, parc. št. 350 k.o. ... z deležem prodajalk vsake do 15/31786 ter parc. št. 433/2 in 434 k.o. ... z deležem prodajalk vsake do ¼.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo prve toženke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, prvi toženki pa naloži povrnitev stroškov pritožbenega in revizijskega postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

7. Tožnik je zoper tožence uveljavljal zahtevek na ugotovitev ničnosti med toženci sklenjene prodajne pogodbe, in sicer v tistem obsegu, v katerem so prva do četrta toženka kot solastnice večih nepremičnin razpolagale s svojimi solastniškimi deleži v korist petega toženca kot kupca. Kot razlog neveljavnosti je navajal, da naj bi pogodbene stranke ravnale v nasprotju z začasno odredbo, s katero je bila toženkam prepovedana odtujitev njihovih solastniških deležev. S tako postavljenim zahtevkom torej tožnik kot tretji uveljavlja neveljavnost (štirih) pravnih poslov, ki so bili sklenjeni med posamezno toženko in petim tožencem. Ali povedano drugače: uveljavlja neveljavnost pogodbe glede posamezne toženke. V takšnem primeru pa prva do četrta toženka v razmerju do tožnika nastopajo kot navadne sospornice, saj je glede na naravo pravnega razmerja zoper vsako od njih mogoče izdati različno sodbo. Ker solastnik prosto razpolaga (le) s svojim solastniškim deležem (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika, Ur. l. RS, št. 87/2002), je prodajna pogodba, s katero več solastnikov proda svoje solastniške deleže na isti nepremičnini, lahko neveljavna le glede enega solastnika oziroma nekaterih solastnikov, glede ostalih pa ne. Narava pravice, ki jo tožnik uveljavlja s tožbo tako ne terja enotne obravnave vseh solastnikov, odločitev o (ne)veljavnosti pogodbe glede posamezne toženke pa ne vpliva in ne učinkuje na (ne)veljavnosti pogodbe glede ostalih treh toženk.

8. Pri takšni subjektivni kumulaciji zahtevkov se v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da mora biti vrednost spora določena za vsak zahtevek posebej (posebej za zahtevek glede prve toženke, posebej za zahtevek glede druge toženke itd.). Ker tožnik ni ravnal v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedel le nediferencirano vrednost spornega predmeta 4,000.000 SIT – sedaj 16.691,70 EUR, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do posamezne toženke. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Vrhovno sodišče je zato revizijo tožnika zavrglo (377. člen ZPP) in s tem tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).