Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se postopek, katerega obnovo predlaga tožeča stranka, ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločil o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe, v zadevi ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka 267. člena ZUP pravilno zavržen.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila sklep Gradbenega inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, št. 06122-448/2009-20-pg, s katerim je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za obnovo postopka izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06122-448/2009-8-pg z dne 19. 3. 2009 in odpravljeni sklep nadomestila z novim sklepom, s katerim je predlog tožeče stranke za obnovo postopka navedenega sklepa z dne 19. 3. 2009 zavrgla. Pod točko I.2 je odločila, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, pot točko II, pa da stroškov pritožbenega postopka ni bilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da v konkretnem primeru ni pogojev za obnovo postopka, saj se postopek, katerega obnovo se predlaga, ni končal z dokončno odločbo ampak s sklepom. Postopka, ki se je končal s sklepom pa ni mogoče obnoviti. Ker je prvostopni organ ravnal nepravilno je v skladu z določbami 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku izpodbijani sklep odpravila in sama rešila zadevo.
Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa druge stopnje iz vseh tožbenih razlogov in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek ter ji povrne stroške postopka. V tožbi povzema celoten potek inšpekcijskega postopka, s katerega potekom se ne strinja. Zaradi nezakonito izvedene upravne izvršbe je tožeča stranka ostala brez vse poslovne dokumentacije, tako da ne more dokazati, da ji inšpekcijska odločba, ki ji nalaga odstranitev spornega objekta ni bila nikoli vročena, saj je nekdanjemu pooblaščencu odvetniku A.A. pooblastilno razmerje prenehalo. Upravni organ prve stopnje je izdal sporen sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je posegel v pravice in obveznosti tožeče stranke, ki je brez vsakršnega pravnega varstva ostala brez svoje lastnine, brez svoje dokumentacije, in brez možnosti izvajati svojo gospodarsko dejavnost. Če bi bilo predlogu tožeče stranke za obnovo postopka ugodeno, bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da niso bile podane predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi in bi bilo potrebno izničiti vsa že izvedena izvršitvena dejanja. Ugovarja tudi odločitvi o stroških pritožbenega postopka.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 26. 10. 2010 vložila predlog za obnovo izvršilnega postopka izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06122-448/2009-8-pg z dne 19. 3. 2009 gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, ki je bil izdan na podlagi določb 290. in 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, uradno prečiščeno besedilo – ZUP) in je dovolil izvršbo odločbe št. 356 b-92/90 z dne 16. 5. 1991, ki je postala izvršljiva dne 28. 5. 1991, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora v petih dneh po prejemu odločbe odstraniti kiosk (kontejner) za prodajo sladoleda, tlorisnih dimenzij 6,00 m x 2,40 m na parc. št. 1500 k.o. B. (današnji parceli št. 141/6 in št. 145, obe k.o. C.) ter vzpostaviti prejšnje stanje.
Zakon o upravnem postopku v 1. odstavku 260. člena obnovo postopka določa kot izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi ob izpolnjevanju pogojev navedenih v 1. do 10. točki 1. odstavka 260. člena. V zadevi ni sporno, da se postopek, katerega obnovo predlaga tožeča stranka ni končal z dokončno odločbo, torej z upravnim aktom, s katerim bi upravni organ odločal o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč s sklepom, s katerim se je dovolila izvršba inšpekcijske odločbe z dne 16. 5. 1991, s katero je bilo dokončno odločeno v inšpekcijskem postopku. Tudi po mnenju sodišča v zadevi ni bila podana procesna predpostavka za obnovo postopka, zato je bil predlog za obnovo postopka, upoštevaje določbo 1. in 2. odstavka 267. člena ZUP pravilno zavržen. Glede na to, da je upravni organ prve stopnje nezakonito zavrnil predlog tožeče stranke za obnovo postopka je upravni organ druge stopnje pravilno, po tem, ko je ugotovil, da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je upravni organ prve stopnje odločil v zadevi, v skladu z določbami 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo upravnega organa prve stopnje in sam rešil zadevo tako, da je predlog tožeče stranke v skladu z že navedenimi določbami ZUP zavrgel. Ugovor, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka ni utemeljen. Tožena stranka je v točki I.2 izreka izpodbijane odločbe odločila, da bo v skladu s 4. odstavkom 118. člena ZUP o stroških postopka izdan poseben sklep. Upravni organ druge stopnje pa je v skladu s 5. odstavkom 213. člena v povezavi z 118. členom ZUP odločil o stroških postopka na drugi stopnji. Glede na to, da tožeča stranka s pritožbo ni uspela in, da tožena stranka ni zaznamovala stroškov je pravilno odločila, da stroškov postopka ni bilo, zato jih tožeči stranki ni naložila v plačilo, v skladu s 5. odstavkom 213. člena ZUP.
Sodišče je glede na navedeno ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 -ZUS-1).
K točki 2 izreka.
Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.