Jedro

Pritožniki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar pomeni, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.

Tudi, če je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri pritožnike uspela in to v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani V. točki izreka potrdi.

II. Tožene stranke same nosijo pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo (I. točka izreka), ugodilo zahtevku zoper drugo, tretje in četrtotoženo stranko (II. - IV. točka izreka) in drugo, tretje in četrtotoženi stranki naložilo solidarno plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke (V. točka izreka).

2. Zoper V. točko navedene sodbe (stroškovni del) so se pravočasno pritožile drugo, tretje in četrtotožena stranka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožniki so predlagali spremembo izpodbijane sodbe tako, da se pravdni stroški odmerijo toženim strankam po enakih deležih in upoštevajoč uspeh tožeče stranke v pravdi, vsakemu torej 2.188,00 EUR. Priglasili so tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožniki sodišču prve stopnje očitajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi vplivala na pravilnost sodbe v stroškovnem delu. Navajajo, da za odločitev o solidarnem plačilu pravdnih stroškov ni podlage, saj pritožniki niso nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar ne drži. 6. Po določbi 161. člena ZPP sosporniki krijejo stroške po enakih delih, pri čemer so nerazdelno odgovorni za stroške, prisojene nasprotni stranki, če so nerazdelno odgovorni tudi glede glavne stvari (četrti odstavek 161. člena ZPP). V predmetni zadevi je obveznost pritožnikov nerazdelna, saj mora drugotožena stranka plačati znesek 240.472,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, drugo in tretjetožena stranka pa morata priznati tožeči stranki, da je upravičena zahtevati navedeno plačilo ter dopustiti plačilo te (iste) terjatve največ do zneska 650.000,00 EUR z izvršbo na zastavljene nepremičnine. To pomeni, da so vse tri tožene stranke zavezane za celotno obveznost in ne morebiti vsaka le za del te obveznosti. Upoštevajoč navedeno so pritožniki nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, kar pomeni, da so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.

7. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem sodišču prve stopnje očita zmoten zaključek, da je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v celoti. Tudi, če je sodišče tožbo zoper prvotoženo stranko zavrglo, to ne vpliva na pravilnost ugotovitve, da je tožeča stranka z zahtevkom zoper vse tri pritožnike uspela in to v celoti. Tudi sicer zaradi zavrženja tožbe zoper prvotoženo stranko posebni stroški niso nastali.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča v stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, sami nosijo pritožbene stroške.