Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Velenju je 21. 10. 2021 izdalo zamudno sodbo v zadevi P 68/2021 zaradi objave sodbe, javnega opravičila ter plačila odškodnine. Zoper njo je toženec vložil pritožbo, ki je bila predložena Višjemu sodišču v Celju v obravnavo. Toženec je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. V predlogu z dne 28. 2. 2022 je podal obsežne in izčrpne navedbe o tem, zakaj naj zadeva ne bo delegirana Višjemu sodišču v Ljubljani, v dopolnitvi predloga z dne 3. 3. 2022 pa tudi razloge, zakaj naj o tem ne odloča Višje sodišče v Celju. Navedel je, da je Okrajno sodišče v Velenju že v dveh drugih postopkih zoper toženca izdalo zamudno sodbo, pritožbi na Višjem sodišču v Celju pa sta bili zavrnjeni. V predmetni zadevi so v sestavi senata predvideni člani, ko so sodelovali v predhodnih, za toženca neugodnih odločitvah.

2. Predlog je bil vročen nasprotni stranki, ki je predlagala njegovo zavrnitev.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je po ustaljeni sodni praksi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Vrhovno sodišče načeloma ugotavlja, da dejstvo, da je sodišče izdalo za stranko neugodni sodbi v predhodnih postopkih1, ne pomeni okoliščine za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma te okoliščine ni mogoče umestiti med „druge tehtne razloge“ iz 67. člena ZPP. Po ustaljeni sodni praksi nezadovoljstvo stranke z delom sodišča ni razlog za prenos pristojnosti. Nestrinjanje z odločitvami sodišč je razlog za vložitev ustreznih pravnih sredstev2, kar je predlagatelj tudi storil. Kot navaja že sam, je bilo njegovi reviziji v eni od zadev ugodeno, v drugi (identični) zadevi pa je bila revizija zavrnjena, zadeva pa je po njegovih navedbah še predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar predlagatelj ne navede nobenih drugih dejanskih okoliščin, ki bi utemeljevale njegov predlog za delegacijo.

6. Institut prenosa (delegacije) krajevne pristojnosti je izjema od splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč in ga je kot takega treba razlagati restriktivno. V primeru prenosa krajevne pristojnosti iz razloga, ker naj ne bi bil zagotovljen videz nepristranskega sojenja, se morajo dejanske okoliščine, ki utemeljuje predlog za prenos, nanašati na sodišče kot celoto in ne le na nekatere sodnike tega sodišča.3 Predlagatelj v predmetnem primeru niti ne zatrjuje, da bi se okoliščine, s katerimi utemeljuje predlog, nanašale na vse sodnike Višjega sodišča v Celju. Iz predloga oziroma njegove dopolnitve je razvidno, da naj bi se razlogi nanašali le na sodnike, ki na Višjem sodišču v Celju sodijo v okviru civilnega oddelka, pa tudi to le na tiste, ki so sodelovali pri predhodnih dveh odločitvah4, ne pa tudi na ostale sodnike, ki sodijo na civilnem oddelku ali sodnike, ki sodniško službo pri tem sodišču opravljalo v okviru drugih organiziranih oddelkov. Predlog je po presoji Vrhovnega sodišča zato neutemeljen tudi iz tega razloga.

7. Ker ni tehtnih razlogov za prenos pristojnosti iz Višjega sodišča v Celju, se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do razlogov, zakaj naj zadeva ne bo delegirana Višjemu sodišču v Ljubljani.

8. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog stranke za določitev drugega sodišča za odločanje zavrnilo.

1 Gre za vsebinsko drugačni zadevi od obravnavane. 2 Prim. npr. sklep Vrhovnega sodišča I R 73/2019. 3 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I R 70/2018 in I R 119/2018. 4 Na štiri sodnike od sedmih, ki delajo na civilnem oddelku.