Jedro

Iz določbe 9. člena ZEN izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Tožnika ne moreta naznanilnega lista spremeniti oziroma spremeniti njegovega učinka, kot akta za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnikov z naslovom „Zahteva za popravo zarisane meje v zemljiškem katastru na stanje, ki je bilo določeno na osnovi dokaznih verodostojnih dokumentov na mejni obravnavi 26. 6. 1985 in nastankom nove parc. št. 461/5 k.o. ...“. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi preveritve zadnjih vpisanih podatkov zemljiškega katastra in podatkov zbirke listin zemljiškega katastra po 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) ugotovil, da njuna zahteva ni utemeljena. V zvezi z zahtevo za popravo zarisa parc. št. 461/5 tako, kot je bila uradno določena 26. 6. 1985 po skici, ki obstaja na geodetski upravi, organ navaja, da se v dokumentaciji zbirke listin IDPOS 2265, 2266 nahajajo dokumenti, ki dokazujejo, da je bil postopek na terenu izvršen 26. 6. 1985, ki ga navajata tudi tožnika v njuni zahtevi ter da je s tem postopkom nastala parc. št. 461/5. Pojasnjuje, da je skica izmere vsebina elaborata, ki je prostoročno narisana v poljubnem in približnem merilu, ki omogoča preglednost vsebine, ki se v skico vpisuje, nikakor pa v splošnem ne zagotavlja pravilnih razmerij (ni načrt). Poleg skice elaborat vsebuje tudi delilni načrt, ki prav tako nosi grafične podatke in prikazuje, na kakšen način se bodo podatki izvedenega postopka na podlagi natančne izmere vrisali v zemljiški kataster. Med obema vsebinama elaborata (skico in delilnim načrtom) v splošnem obstajajo razlike, ki izhajajo iz predhodno navedenega. Skica torej ni tista vsebina, na podlagi katere bi se vzdrževal zemljiški kataster, ki se vzdržuje na podlagi podatkov delilnega načrta. Organ je preveril usklajenost zarisa v zemljiškem katastru z delilnim načrtom iz IDPOS 2265, 2266 in ugotovil skladnost vsebin. Zato je zahteva tožnikov za popravo zarisa v zemljiškem katastru na podlagi podatkov IDPOS 2265, 2266 neutemeljena. V zvezi z zahtevo tožnikov, da se parc. št. 461/2 vrne odvzeta površina, pa navaja, da je iz njune zahteve razvidno, da se sklicujeta na podatke zemljiške knjige, in sicer tudi na podatek o površini travnika na tej parceli – 233 m2. Vendar pa zemljiška knjiga ni pristojna za spreminjanje podatkov o parcelah, razen lastninske in drugih pravic. Pristojnost za podatke o parceli (tudi o površinah vrst rabe na parcelah) je v celoti na strani geodetske uprave. Zemljiška knjiga je bila dolžna podatek le prevzeti. Glede na pregledano dokumentacijo organ sklepa, da je zemljiška knjiga pri prevzemanju podatkov o parc. št. 461/2 v zvezi s spremembo vrste rabe (vrisom hiše na parceli) IDPOS 2265, 2266 napačno poočitila površino travnika, in sicer je na parcelo poleg hiše v površini 102 m2 napačno vpisala še travnik v površini 233 m2 (namesto pravilno v površini 223 m2). Geodetska uprava ne poseduje dokumentacije postopka, s katerim bi kot pristojni organ na parc. št. 461/2 določila (poleg hiše) površino travnika 233 m2. Površina te parcele v zadnjih vpisanih atributnih podatkih je skladna z dokumentacijo postopka, ki je zadnji pomemben za vpis te površine (IDPOS 2265, 2266). Neskladja med zadnje vpisanimi podatki zemljiškega katastra in podatki zbirke listin torej ni. Zato je organ zahtevo tožnikov na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN zavrnil. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 9. 1. 2014 pritožbo tožnikov zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo zavrnil. Tožnika v tožbi navajata, da je na podlagi razpoložljivega dokaznega gradiva dokazano, da je v danem primeru storjeno nadaljevano kaznivo dejanje zaradi poseganja v lastnino, za kakršno nasprotna stranka ni imela nobene zakonske osnove. Ta dejstva se dokazujejo že pri parc. št. 461/2 v zvezi z navedbo, da je bila ta parcela vključena v novo izmero. Iz podatkov je razvidno, da se je celo popravil zaris mejne črte na omenjeni parceli in da se je spremenila vrsta rabe le-te iz pašnika v travnik v izmeri 325 m2 iz prvotne površine 396 m2. Odvzeto je bilo torej 71 m2 na podlagi ponarejenih listin. Izpostavljata, da je bil na zemljiško knjigo vložen naznanilni list 379 ter da sta pri preverbi tega dokumenta na sodišču ugotovila, da je bila na njem odtisnjena štampiljka z datumom 19. 10. 1978 z njunima ponarejenima podpisoma. Ta lažni dokument sta prvič videla 26. 4. 2013 na zemljiški knjigi sodišča v ... S tem lažnim dokumentom jima je bila odvzeta gradbena parc. št. *415, na kateri je zgrajena njuna stanovanjska hiša. To dokazuje tudi kopija katastrskega načrta, na katerem je gradbena parcela št. *415 izčrtana in prenesena na parc. št. 461/1, ki je bila po naknadni parcelaciji razdeljena na parc. št. 461/3 in parc. št. 461/4, na kateri si je zgradil hišo sedanji lastnik. Poudarjata, da sta stanje zarisov dala preveriti geodetskemu podjetju, ki je ugotovilo, da sedanji zarisi izkazujejo stanje iz leta 1978. Kolikor bi bile meritve resnično izvedene na terenu leta 1978, sta prepričana, da bi morala biti vabljena kot stranki, saj parc. št. 461/2 meji na takrat novonastalo parc. št. 461/3. Neskladje med uradno evidenco zadnjega evidentiranega podatka v zemljiškem katastru in stanjem na terenu se izkazuje tudi pri parc. št. 461/7 k.o. ..., ki je bila pridobljena s parcelacijo parc. št. 461/1 na parc. št. 461/6 in parc. št. 461/7 dne 20. 11. 2006. Neskladje je odraz napake predhodnih zarisov na parc. št. 461/5, ker ima parc. št. 461/7 skupni izhodiščni mejnik s parc. št. 461/5 (v točki 15924). Poudarjata, da sta na vse kršitve prvostopenjski organ opozorila in svoje navedbe tudi obrazložila in dokazala, vendar jih organ ni upošteval, zato sta prepričana, da so bila v tem primeru storjena kazniva dejanja zlorabe pooblastil, goljufije in ponarejanja listin, v zvezi s čimer sta tudi že sprožila kazenski postopek pri Okrožnem državnem tožilstvu v ... Uveljavljala bosta tudi premoženjsko pravni zahtevek. Sodišču predlagata, da ugotovi, da drugostopenjska odločba z dne 9. 1. 2014 dokazuje, da je prvostopenjski upravni organ prekršil zakon in zlorabil uradni položaj, kot izhaja iz prvostopenjske odločbe z dne 30. 7. 2013; da se izvede postopek ureditve meje korektno na kraju samem in na stroške povzročitelja oziroma storilcev kaznivih dejanj; da se parc. št. 461/2 popravi zaris mejne črte na stanje, kot je bilo v času pridobitve leta 1972; da se vrne odvzeta površina parc. št. 461/2 na površino iz časa pridobitve – 396 m2 ter da se v zemljiški knjigi uskladi stanje parc. št. 461/2 v povezavi s parc. št. 461/3, kamor je bila odvzeta površina vpisana.

Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

Tožnika s tožbo smiselno izpodbijata pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, s katero je organ zavrnil njuno vlogo, naslovljeno „ Zahteva za popravek zarisane meje v zemljiškem katastru na stanje, ki je bilo določeno na osnovi dokaznih verodostojnih dokumentov na mejni obravnavi 26. 6. 1985 in nastankom nove parc. št. 461/5 k.o. ..“, na podlagi 9. člena ZEN.

Po 9. členu ZEN lahko geodetska uprava podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe; za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (prvi odstavek). Pravni interes pa je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (drugi odstavek te določbe). Določba tretjega odstavka citiranega člena določa okvir preizkusa, in sicer geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja; če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka; če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno.

Iz citirane določbe 9. člena ZEN torej izhaja, da upravni organ po tej določbi ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka oziroma ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi.

V obravnavani zadevi ni sporno, da imata tožnika pravni interes za vložitev zahteve za uskladitev podatkov zemljiškega katastra, saj sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika parc. št. 461/2 k.o. .., druga tožnica pa je tudi lastnica parc. št. 461/5 in parc. št. 461/7, obe k.o. ... Sporno pa je, ali podatki v listinah v zbirki listin dajejo podlago za ugotovitev, da so zadnje vpisani podatki zemljiškega katastra glede teh parcel napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja.

Kot izhaja iz izpodbijane prvostopenjske odločbe in podatkov predloženega upravnega spisa v zvezi s parc. št. 461/2 k.o. ..., je ta nastala leta 1972 po delitvi parc. št. 461, ki se je razdelila na parc. št. 461/1, parc. št. 461/2 in parc. št. *415. Sporna parc. št. 461/2 je bila vpisana z vrsto rabe pašnik 2. katastrskega razreda in površino 396 m2. Dokumentacija tega postopka je v zbirki listin shranjena pod IDPOS 1185. Nato je bila leta 1978 sporna parc. št. 461/2 vključena v novo izmero in po izvedenem postopku izračunana njena površina, ki je znašala 325 m2. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da sta bila tožnika z novo površino te parcele in razliko v njeni površini seznanjena 19. 10. 1978, kar dokazujeta njuna podpisa na naznanilnem listu. Dokumentacija tega postopka je v zbirki listin shranjena pod IDPOS 4001-297. Nato je bil v letih 1985 in 1986 na parc. št. 461/2 izveden vris novozgrajene stanovanjske hiše in pripadajočega dvorišča. Iz dokumentacije postopka, ki se v zbirki listin hrani pod IDPOS 2265, 2266 izhaja, da se je s tem postopkom namesto prejšnjih podatkov za to parcelo vpisala vrsta rabe hiša – 102 m2 in dvorišče – 223 m2 (skupaj torej 325 m2).

Sodišče v zvezi z zahtevo tožnikov glede parc. št. 461/2 tako ugotavlja, da so podatki v zemljiškem katastru pravilno evidentirani in da napaka, ki bi nastala kot posledica nepravilnega prenosa podatka iz listine v zbirko listin oziroma v evidenco zemljiškega katastra, v zvezi s to parcelo ni bila ugotovljena. Glede tožbenega ugovora, da je iz prvotne površine te parcele 396 m2 nastala površina 325 m2, da jima je bilo na podlagi ponarejenih listin odvzetih 71 m2 ter da sta na naznanilnem listu z dne 19. 10. 1998 njuna ponarejena podpisa, pa sodišče pojasnjuje, da nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parc. št. 461/2, ne moreta uspešno ugovarjati v tem postopku. Ne moreta torej naznanilnega lista spremeniti oziroma spremeniti njegovega učinka, kot akta za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.

Glede parc. št. 461/5 pa sodišče po vpogledu v izpodbijano prvostopenjsko odločbo in upravni spis zadeve ugotavlja, da je le-ta nastala po delitvi parc. št. 461/3, ki se je razdelila na parc. št. 461/3 in parc. št. 461/5. Parc. št. 461/5 je bila vpisana z vrsto rabe travnik 4. katastrskega razreda v površini 832 m2 in vrsto rabe zgradba v površini 31 m2. Dokumentacija tega postopka je shranjena v zbirki listini pod IDPOS 2265, 2266. V letu 2006 je bil izveden postopek ureditve dela meje parc. št. 461/5 s sosednjo parc. št. 461/3 kot predpogoj za izvedbo delitve parc. št. 461/1 (ki se je razdelila na parc. št. 461/6 in parc. št. 461/7). Dokumentacija tega postopka je v zbirki listin shranjena pod IDPOS 6195. V postopku sta tožnika sodelovala, kar je razvidno iz zapisnika. V zvezi s parc. št. 461/7 pa sodišče na podlagi listin spisa ugotavlja, da je le-ta nastala po delitvi parc. št. 461/1 ter da je bila vpisana z vrsto rabe njiva 4. katastrskega razreda in površino 516 m2. Dokumentacija tega postopka je shranjena v zbirki listin pod IDPOS 6195. Sodišče tudi v zvezi s tema dvema parcelama pritrjuje stališču organov obeh stopenj, da so podatki v zemljiškem katastru pravilno evidentirani. Noben podatek, ki omogoča historičen pregled sprememb, v zbirki listin zemljiškega katastra in tudi ne v listinah, ki sta jih v postopku predložila tožnika, ne izkazuje, da bi bili podatki v zemljiškem katastru napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja. Kot že navedeno pa bi bile le take ugotovljene napake lahko podlaga za ugoditev zahtevi tožnikov. Glede na vse navedeno tudi po prepričanju sodišča zahteva za uskladitev podatkov zemljiškega katastra na podlagi 9. člena ZEN ni mogoča, tožnika pa imata, kolikor je prišlo do posega v njuno lastninsko pravico, zagotovljeno drugo sodno varstvo. Kolikor pa sta tožnika želela, da se ugotovi dejansko stanje ob vložitvi zahteve, bi morala začeti nov postopek po določbah ZEN.

Po vsem povedanem sodišče zaključuje, da je izpodbijana prvostopenjska odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.