Jedro

V primeru, ko je prišlo v državno last premoženje na podlagi menjalne pogodbe, do katere je prišlo potrditvah predlagatelja zaradi grožnje in zvijače ter pritiskov upravnega organa, gre za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, in o taki zahtevi za denacionalizacijo odloča sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje v tej zadevi izreklo za nepristojno in je predlagateljičino zahtevo za denacionalizacijo zavrglo. Sodišče je med drugim ugotovilo, da so bile sporne nepremičnine (stanovanji) odvzete na podlagi odločb upravnega organa, za takšne primere pa je v smislu 54. čl. Zakona o denacionalizaciji podana pristojnost upravnega organa in ne pristojnost sodišča. Proti navedenemu sklepu se je pritožila predlagateljica ter iz vsebine pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je vložila predlagateljica predlog za denacionalizacijo na sodišče, ker je prišlo do zamenjave spornih stanovanj na podlagi pravnega posla in ne odločbe. Primeri, ko je prešlo premoženje v državno last na podlagi pravnega posla, pa se obravnavajo po 5. čl. ZDEN na sodišču. Pravni prednik predlagateljice je namreč sklenil menjalno pogodbo, s katero je bil oškodovan, saj je namesto treh stanovanj dobil le enega. Rečeno mu je bilo, da bodo stanovanja ostala naseljena z najemniki, v podobnih primerih pa dejansko lastniki takšnih stanovanj niso imeli nikakršnih pravic. Tako je pravni prednik predlagateljice tri stanovanja v strogem centru L. zamenjal za stanovanje, ki po kvadraturi ni ustrezalo niti 1/3. Očitno je bil pravni posel, se pravi menjalna pogodba, sklenjena na podlagi grožnje in zvijače in je torej potrebno obravnavanje po 5. čl. ZDEN. Samo dejstvo, da je predlagateljica vložila zahtevke tudi na občino oz. Ministrstvo za kulturo pa pomeni zgolj in samo to, da se je predlagateljica želela zavarovati, kar kaže na to, da je Zakon o denacionalizaciji v tej smeri pomanjkljiv. Izrecno namreč nikjer ni določeno, kaj se zgodi z zahtevki, za katere je predlagatelj vložil zgolj predlog na sodišče. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Predlagateljica je v zahtevi za denacionalizacijo res predlagala, naj sodišče izda sklep, po katerem se stanovanje v 3. nadstropju in stanovanje v 2. nadstropju stanovanjske hiše, vpisane v vl. št. 142 k.o. ..., ki sta bili odvzeti po odločbi OLO L. št. 07/11-12552/9 z dne 23.10.1959, vrneta v last predlagateljici. Predlagateljica pa je v zahtevi hkrati pojasnjevala, da je dedinja po pok. F. K., ki je dvosobno stanovanje v 3. nadstropju in dvosobno stanovanje v 2. nadstropju kar je bilo na podlagi odločbe OLO L. št. 07/11-12552/23 z dne 15.11.1960 izvzeto od nacionalizacije zgradbe, zamenjal za eno stanovanje v stanovanjski hiši P. To naj bi pokojni F. K. storil na podlagi zahteve upravnega organa in raznih pritiskov nanj ter je šlo za izsiljen pravni posel. Stanovanje, ki ga je pridobil F. K. na A., pa je sedaj tudi predmet denacionalizacijskega postopka. Čeprav menjalna pogodba, na katero se v pritožbi sklicuje predlagateljica v spisu ni priložena, pa predlagateljica torej zatrjuje, da je premoženje pokojnega F. K. prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, ki je nastal zaradi sile in grožnje predstavnikov takratne oblasti. Gre torej za primer denacionalizacije po 5. čl. ZDEN, o zahtevah za denacionalizacijo po čl. 5 ZDEN pa odloča sodišče (čl. 56/1 ZDEN). Izpodbijani sklep zato odreka odločitev o zahtevku, za katerega je pristojno (čl. 2/2 Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. SFRJ št. 4/77-29/90). Zaradi nezakonitega postopanja sodišča pa predlagateljici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. točki 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86).

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi v skladu z določilom čl. 380 tč. 3 ZPP ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. SRS št. 1/91-I).