19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 70/2004 z dne 11. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) z ustavno pritožbo izpodbijata sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o zahtevi za varstvo zakonitosti, in sicer jo je v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi, zavrnilo, v delu, ki se nanaša na sam sklep o izvršbi, pa zavrglo. V tej izvršilni zadevi je namreč Temeljno sodišče v Mariboru, Enota v Mariboru, s sklepom št. II I 4954/91 z dne 14. 9. 1992 dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave zneska 96.245,17 DEM. Ugovor zoper sklep o izvršbi, ki sta ga vložila pritožnika, je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom št. In 27/2000 z dne 7. 8. 2001 zavrglo kot prepozen. Ta sklep je potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru, spremenilo je le odločitev o znesku izvršilnih stroškov.

2.Na predlog pritožnikov je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Pritožnika sta vložila tudi predlog za obnovo postopka in predlog za odlog izvršbe. Zoper odločitev o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi pa sta vložila tudi ustavno pritožbo, glede katere je Ustavno sodišče s sklepom št. Up 22/02 z dne 24. 6. 2003 odločilo, da je ne sprejme v obravnavo. V zvezi s predlogom za obnovo postopka je sodišče prve stopnje odločilo, da se kot nedovoljen zavrže, predlog za odlog izvršbe pa je zavrnilo. Višje sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s tem da je v zvezi s predlogom za obnovo postopka spremenilo izrek tako, da je ta predlog delno zavrglo, delno pa zavrnilo. Tudi zoper to sodno odločbo sta pritožnika vložila ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-687/03 z dne 15. 12. 2003 odločilo, da se ustavna pritožba ne sprejme.

3.V sedanji ustavni pritožbi pritožnika ponavljata argumente, ki sta jih neuspešno uveljavljala že v prejšnjih ustavnih pritožbah (predvsem to, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da listine (tj. kontni izvlečki), ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, niso verodostojne listine, da te listine pritožnikoma sploh niso bile vročene oziroma da so jima bile vročene šele po desetih letih itd.). Zatrjujeta kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, četrtega odstavka 15. člena, 22., 23. in 33 člena Ustave, pa tudi kršitev 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 6. člena EKČP. Menita, da jima je bila odvzeta možnost sodnega varstva, saj ju izvršilno sodišče ni napotilo na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, sama (brez ustreznega sklepa sodišča) pa take tožbe nista mogla vložiti. Opozarjata tudi na pristransko ravnanje prvostopenjske sodnice, ki naj bi imela skrajno negativen odnos do pritožnikov. Pritožnika sta ustavno pritožbo dopolnila z vlogo z dne 15. 10. 2004.

B.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Ustavno sodišče se je v obravnavani zadevi omejilo zgolj na presojo izpodbijanega sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bilo odločeno o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato očitkov, ki sta jih pritožnika neuspešno uveljavljala že v prejšnjih ustavnih pritožbah in ki se nanašajo predvsem na nepravilnosti pri izdaji sklepa o izvršbi, ni presojalo. Prav tako ni presojalo očitkov o domnevno pristranskem ravnanju prvostopenjske sodnice.

6.Očitki pritožnikov, ki se nanašajo na odločitev Vrhovnega sodišča, so pavšalni in neutemeljeni. Za utemeljitev ustavne pritožbe bi morala pritožnika izkazati, da izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. Tega pa v ustavni pritožbi ne zatrjujeta. Kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča, pritožnikoma ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, temveč sta to možnost zapravila sama, ker zoper sklep o izvršbi nista pravočasno vložila ugovora.

7.Glede na določbo prvega odstavka 52. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati vloge (dopolnitve ustavne pritožbe), prejete dne 15. 10. 2004.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić