Jedro

Sodišče se strinja s toženo stranko, da Odlok nikjer ne določa, da bi bilo lahko finančno stanje upravičen razlog, da se uporabniku na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti, niti da bi se lahko odložilo priklop. Prvostopenjski organ tako ni mogel odločiti drugače, kot je odločil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnikoma naložil, da morata poskrbeti za priključitev objekta - stanovanjske stavbe ..., na že zgrajeno javno kanalizacijo v roku 30 dni po prejemu odločbe ter o izvedenem pisno obvestiti prvostopenjski organ, v primeru, če te obveznosti ne bosta opravila v roku, pa bo za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ navaja, da sta inšpektorja po uradni dolžnosti dne 16. 3. 2015 opravila inšpekcijski nadzor v zvezi s priključitvijo navedenega stanovanjskega objekta na javno kanalizacijo, katerega lastnika sta tožnika. O ugotovitvah je bil na kraju samem zapisnik vročen prvo tožniku. Ugotovljeno je bilo, da objekt še ni priključen na javno kanalizacijo. Prvo tožnik je pri tem povedal, da objekt še ni priključen zato, ker je prejemnik socialne pomoči v znesku 260,00 EUR, sama izgradnja pa je tehnično zahtevna. O problemu se bo pogovoril z javnim podjetjem Komunala Cerknica (v nadaljevanju JP Cerknica) in Občino Cerknica. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 13. člen Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (v nadaljevanju Odlok), kjer je določeno, da kjer je javna kanalizacija že zgrajena, je priključitev nanjo obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. Priključitev se mora izvesti v roku šest mesecev po uveljavitvi Odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije. Nadalje se sklicuje tudi na 2. točko 28. člena istega Odloka, ki določa, da ima uporabnik obveznost priključiti se na novo zgrajeno javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljalca, kolikor je priključek tehnično možno izvesti. Z zapisnikom z dne 16. 3. 2015 sta bila tožnika opozorjena, da morata poskrbeti za priključitev na že zgrajeno javno kanalizacijo do 10. 4. 2015. Po uradnih evidencah upravljalca javne kanalizacije do dneva izdaje odločbe objekt še vedno ni priključen na javno kanalizacijo.

2. Tožnika sta se zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 3. Tožnika v tožbi in njeni dopolnitvi navajata, da tožena stranka nikakor noče pristopiti niti dovoliti sestanka z njima. Na JP Komunalo Cerknica sta poslala dopis za sestanek, vendar jima je bilo povedano, naj se obrneta na Občino Cerknica. Pridobila sta dve ponudbi za izvedbo priklopa. Kopati bi bilo potrebno najmanj dva metra v globino in to v skale. Na župana sta naslovila dopis zaradi nezmožnosti plačila izvedbe, vendar na dopis ni bilo nobenega odgovora in tudi na urgenco ni bilo nobenega odgovora. Zoper prvostopenjsko odločbo sta se pritožili obe stranki, ne pa zgolj ena stranka, kot je navedeno v odločbi z dne 23. 1. 2017, kjer je navedena le A.A.. Nadalje navajata, da nimata denarnih sredstev za plačilo priklopa na javno kanalizacijo. Prvo tožnik je brezposelna oseba in prejema denarno socialno pomoč že deset let, občasno prejme tudi denarno pomoč od tožene stranke, vendar se z njo ne da preživeti, kaj šele plačati stroške priklopa. Drugo tožnica prejema plačo v višini 480,00 EUR in tudi s to plačo ne more plačati 1.300,00 EUR. V odločbi ni omenjeno, da sta izpodbijala tudi plačilo globe v znesku 125,91 EUR. Ne vesta, ali naj kaj prodata, do kredita pa ne moreta priti in torej ne vesta, kje naj pridobita denarna sredstva. Komunala Cerknica jima po potrebi izprazni greznico. S to greznico ne povzročata nobene škode. Gotovo nista edina, ki ne zmoreta plačila. Tožena stranka noče sklicati sestanka in se noče pogovarjati, ampak izvaja le grožnje. Priklop na javno kanalizacijo ni tako nujen, da bi morala stradati. Sklicujeta se tudi na to, da so sodniki vezani na to, da je pravica do stanovanja nedotakljiva in na načelo sorazmernosti. Predlagata, naj sodišče odloči tako, da se jima ni potrebno priključiti na javno kanalizacijo, ker imata že urejeno greznico. Tožena stranka naj izda tako odločbo, da bo odložen priklop na javno kanalizacijo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ne drži tožbena navedba, da je inšpektor v izdaji zapisnika naložil tožnikoma tudi plačilo kazni, temveč je zgolj navedeno, da sta tožnika s tem, ko nista poskrbela za priključitev na javno kanalizacijo, ravnala v nasprotju s 13. členom Odloka, za kar je predpisana globa. Nadalje med drugim še navaja, da je v drugostopenjski odločbi pojasnjeno, da tožnika kot razlog za nepriključitev sicer navajata finančno stisko, vendar pa Odlok vseeno določa, da se je potrebno priključiti v roku šest mesecev in ne predvideva nobenih izjem in tudi ne odložitve obveznosti zaradi finančnega stanja uporabnika.

5. Tožnika v pripravljalni vlogi navajata, da nihče nima pravice posegati v stanovanje, v katerem živita, in se ponovno sklicujeta na svoje nizke dohodke. Opozarjata na to, da jima je bila grožnja z denarno kaznijo izrečena tudi v sami odločbi, če obveznosti ne bosta izpolnila. Nadalje navajata, da je vprašljivo, če je priklop tehnično izvedljiv.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Skladno s prvim odstavkom 13. člena Odloka je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse lastnike objektov pod pogojem, da je tehnično izvedljiva in da odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja. Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šest mesecev po uveljavitvi Odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije. Isti Odlok v 2. točki prvega odstavka 28. člena določa, da se mora uporabnik priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili upravljalca, kolikor je priključek tehnično možno izvesti.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnika ne oporekata temu, da nista poskrbela za priklop na javno kanalizacijo v za to določenem roku. Pač pa je med strankama sporno, ali je slabo finančno stanje lahko razlog, da sta oproščena obveznosti, da bi se morala priključiti na javno kanalizacijo. Sodišče se strinja s toženo stranko, da Odlok nikjer ne določa, da bi bilo lahko finančno stanje upravičen razlog, da se uporabniku na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti, niti da bi se lahko odložilo priklop. Sodišče sicer razume finančno stisko tožnikov, vendar pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista imela druge možnosti, kot da sta odločila tako, kot je navedeno v odločbah, saj sta vezana na določila Odloka, ki pa, kot je bilo že povedano, ne določajo izjeme, ki bi zaradi slabega finančnega stanja uporabnikom omogočala, da se jim na javno kanalizacijo ni potrebno priključiti ali da se jim lahko podaljša rok za priklop. Prvostopenjski organ tako ni mogel odločiti drugače, kot je odločil. 9. V zvezi s tožbenim očitkom, da je inšpektor naložil plačilo kazni v znesku 125,19 EUR, sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa ni razvidno, da bi jima bilo to res izrečeno, ampak je v zapisniku inšpektorja le navedeno, da je taka globa zagrožena. Ne glede na navedeno pa prekrškovni postopek, tudi če bi bil uveden, poteka neodvisno od postopka, v katerem se izda inšpekcijska odločba, s katero se naloži neka obveznost, kot je to v tem primeru.

10. Tožnika imata sicer v tožbi prav, ko opozarjata na napako v drugostopenjski odločbi št. 021-0002/2016 z dne 23. 1. 2017, izdani A.A., kjer je v uvodu odločbe kot pritožnik naveden B.B., v izreku odločbe pa A.A. in tudi pri odredbi o vročitvi je navedena A.A., kar pomeni, da gre za odločbo, ki je bila vročena drugo tožnici, medtem ko je bila tožniku izdana posebna drugostopenjska odločba. Vendar pa ta napaka ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa, saj je le odločba prvostopenjskega organa predmet upravnega spora. Skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč v upravnem sporu odloča sodišče v zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Z drugostopenjskima odločbama se ne posega v pravni položaj tožnikov, ampak sta bili z njima le zavrnjeni pritožbi zoper prvostopenjski akt, s katerim pa se je posegalo v pravni položaj obeh tožnikov.

11. V zvezi s tožbeno navedbo, da priklop na javno kanalizacijo ni tako zelo nujnega pomena, sodišče ponovno pojasnjuje, da Odlok v že citiranih členih določa, da se morajo vsi uporabniki obvezno v določenem roku priključiti in prvostopenjski organ je vezan na občinske predpise. Prav tako ne gre za kršitev načela sorazmernosti, saj Odlok že sam po sebi določa rok šestih mesecev, ko se je potrebno na javno kanalizacijo priključiti, ki je po mnenju sodišča razumen, in tudi prvostopenjski organ je dal pri samem inšpekcijskem nadzoru tožnikoma še dodaten rok za priklop na javno kanalizacijo, izpodbijana odločba pa je bila izdana šele 21. 10. 2016, kar je več kot leto in pol po inšpekcijskem pregledu.

12. Tožnika v pripravljalni vlogi navajata, da je vprašljivo, če je priklop tehnično izvedljiv. Glede na določilo 28. in 13. člena Odloka je tehnična nezmožnost izvedbe priklopa dejansko lahko razlog, da se uporabniku na javno kanalizacijo ni potrebno obvezno priključiti. Vendar pa sta tožnika izrazila zgolj pomislek v tehnično izvedljivost. Ne glede na to pa je v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru prvo tožnik dal izjavo, kjer je govora le o tehnični zahtevnosti, ne pa neizvedljivosti. Tudi v pritožbah ni govora o neizvedljivosti priklopa. V tem primeru gre zato tudi za tožbeno novoto, ki je skladno z 52. členom ZUS-1 ni mogoče upoštevati, saj je eden od pogojev, da se upoštevajo nova dejstva in dokazi, tudi ta, da mora stranka izkazati, da jih upravičeno ni mogla navajati v postopku do izdaje upravnega akta.

13. Sodišče je glede na navedeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je ocenilo, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Ni namreč sporno, da se v predpisanem roku na javno kanalizacijo tožnika nista priključila. Sporna je po oceni sodišča le pravna presoja, ali je slabo finančno stanje lahko izjema od obveznosti priklopa. Za take primere, kjer dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev, ni sporno, pa daje ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena sodišču izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.