Jedro

Tožnik je v predsodnem postopku zoper prvostopenjsko odločbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, vložil pritožbo. Ker drugostopenjski organ v roku, v katerem mora skladno z ZUP odločiti o pritožbi (2 meseca), o pritožbi ni odločil, je tožnik zaradi molka drugostopnemu organu poslal urgenco in poziv, da o njegovi pritožbi odloči v roku 7 dni od dneva prejema poziva. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bil poziv preuranjen in da zato niso izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, da bi se štelo, da gre za molk organa. Vloga je bila na pošto oddana priporočeno dne 24. 4. 2014, to je na zadnji dan, ko bi moral drugostopenjski organ odločiti o pritožbi, vendar je pri tem bistveno, da je drugostopenjski organ navedeno zahtevo oziroma urgenco prejel 25. 4. 2014, kar je razvidno tudi iz dohodne štampiljke na zahtevi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa. Sedem dnevni rok za izdajo odločbe je začel teči že po izteku dvomesečnega roka, določenega za odločitev o pritožbi. To pa pomeni, da gre za molk organa, saj so izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. Ker je bila tožba vložena pravočasno, je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo. Zavrglo je tudi tožbo z dne 15. 5. 2014 z razširitvama v vlogah z dne 14. 7. 2014 in z dne 21. 7. 2014. 2. Po mnenju tožnika je sklep protipraven, nezakonit, škodljiv, pa tudi neutemeljen in protiustaven. Tožniku so kršene temeljne pravice. Gre tudi za diskriminacijo invalida. Tožnik je invalid I. kategorije invalidnosti z duševnimi, psihofizičnimi ter življenjskimi težavami. V sklepu sodišče očita „prenagljenost vloge“. Sankcija v sled časovnih nepravilnosti pri vlaganju vlog se na temelju pravičnosti uvede samo proti stranki, ki bi lahko postopkovno dejanje opravila pravilno, pa tega ni storila. S tem v zvezi bistvenih dejstev sodišče prve stopnje ni ugotovilo. S preuranjeno - prepozno vlogo, toženi stranki ni bila kršena postopkovna pravica, saj odločbe ni izdala niti na zadnji dan 7 dnevnega zahtevanega roka. Sodišču predlaga, da postopek nadaljuje, s tem, da bo, če bo to potrebno, vlogo popravil ter predložil vsa potrebna dokazila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi podana kršitev po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 274. člena in pa drugim odstavkom 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004). Kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali je tožba, ki jo je tožnik na sodišče vložil dne 15. 5. 2014, pravočasna. Pravočasnost tožbe je namreč procesna predpostavka, ki mora biti podana, da je sploh dopustno vsebinsko obravnavanje tožbe. Iz tožbe izhaja, da je bila vložena zaradi molka organa druge stopnje. Tožnik je k tožbi priložil tudi prvostopenjsko odločbo št. ...z dne 11. 2. 2014, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

6. V sporni zadevi tako drugostopenjska odločba (dokončna odločba) še ni bila izdana, zato je bilo potrebno ugotoviti, ali gre za molk organa. V drugem odstavku 72. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da če pristojni drugostopni organ ni izdal upravnega akta o pritožbi stranke v zakonitem roku in če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih 7 dneh (molk organa), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

7. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in kar izhaja tudi iz listinske dokumentacije, je tožnik zoper že citirano prvostopenjsko odločbo dne 24. 2. 2014 vložil pritožbo. Skladno s prvim odstavkom 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) mora organ o pritožbi odločiti najpozneje v dveh mesecih. Rok za izdajo drugostopenjske odločbe je potekel dne 24. 4. 2014. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je tožnik zaradi molka pritožbenega organa drugostopnemu organu dne 24. 4. 2014 poslal urgenco in poziv, da o njegovi pritožbi odloči v roku 7 dni od dneva prejema poziva ter da bo po preteku tega roka vložil tožbo na socialno sodišče (priloga A/1 sodnega spisa). Sodišče prve stopnje se je nepravilno postavilo na stališče, da je bil poziv preuranjen in da zaradi tega niso izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, da bi se štelo, da gre za molk organa.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vloga priporočeno na pošto oddana dne 24. 4. 2014, torej na zadnji dan, ko bi moral drugostopenjski organ odločiti o pritožbi, vendar je pri tem bistveno, da je drugostopenjski organ navedeno zahtevo oziroma urgenco prejel 25. 4. 2014, kar je razvidno tudi iz dohodne štampiljke na zahtevi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa. Tudi tožnik sam je v zahtevi izrecno navedel, da 7 dnevni rok teče od dneva prejema tega poziva, kar pomeni od 25. 4. 2014 dalje. Tudi v drugem odstavku 100. člena ZUP je določeno, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. V sporni zadevi je torej 7 dnevni rok za izdajo odločbe začel teči že po izteku dvomesečnega roka, določenega za odločitev o pritožbi. To pa pomeni, da gre za molk organa, saj so izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. Ker je bila tožba vložena pravočasno, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo tožnikovi pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje pa ni le zavrglo same tožbe, temveč je zavrglo tudi razširitev, ki je bila podana z vlogama dne 14. 7. 2014 in 21. 7. 2014. Z navedenima vlogama je tožnik razširil tožbo še na dokončno odločbo tožene stranke z dne 27. 5. 2014. ZDSS-1 v 80. členu določa, da če zavod v primeru molka organa po vložitvi tožbe izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je vložena tožba. V tem primeru sodišče zahteva od tožeče stranke, da v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma, ali jo razširja tudi na izdani upravni akt. Če tožeča stranka izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi.

9. Ker je šlo v spornem primeru za molk organa je torej tožnik z obema prej citiranima vlogama utemeljeno razširil tožbo tudi na dokončno odločbo. To pa pomeni, da za zavrženje vlog z dne 14. 7. 2014 in z dne 21. 7. 2014 ni bilo podlage, kar pomeni, da je bilo tudi brezpredmetno odločanje o predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje.