Jedro

V skladu z določilom drugega odstavka 44. člena ZPP je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi.

Izrek

Za sojenje je pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri Okrožnem sodišču v Novem mestu 14. 10. 2019 vložila tožbo za ugotovitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev in deležev na njem, vrednost spornega predmeta je opredelila na 102.111,12 EUR, in zaradi izpodbijanja darilne pogodbe, kjer je vrednost spornega predmeta opredelila na 16.258 EUR. Okrožno sodišče v Novem mestu je 16. 10. 2019 izdalo sklep, s katerim se je izreklo kot stvarno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku za izpodbijanje darilne pogodbe. Po pritožbi tožnice je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 2052/2019 z dne 15. 1. 2020 navedeni sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu potrdilo. Dne 21. 10. 2019, torej že po datumu izdaje sklepa o nepristojnosti, je tožnica okrožnemu sodišču predložila popravek tožbe, v katerem se je sklicevala na napako v računski operaciji in poudarila, da je bilo z darilno pogodbo podarjeno premoženje v vrednosti 58.195,93 EUR, tako da vrednost zahtevka za izpodbijanje darilne pogodbe znaša 58.195,93 EUR. Okrajno sodišče je, ker je štelo, da o zvišani vrednosti spornega predmeta z zornega kota stvarne pristojnosti ni bilo odločeno, dne 12. 5. 2022 izdalo sklep, da ni stvarno pristojno za odločanje in da bo zadevo po pravnomočnosti odstopilo Okrožnemu sodišču v Novem mestu. Po pritožbi tožencev je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1444/2022 pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo.

2. Okrajno sodišče v Novem mestu je nato sprožilo spor o pristojnosti. Predlaga, naj višje sodišče kot stvarno pristojno sodišče za sojenje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Novem mestu.

3. Za sojenje je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

4. V skladu z določilom drugega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. V obravnavanem primeru je tožnica v tožbi za izpodbijanje darilne pogodbe kot vrednost spornega predmeta navedla vrednost 16.258 EUR. Šele kasneje (v popravi tožbe) je kot vrednost zahtevka navedla 58.195,93 EUR. Že pred popravo tožbe je bilo s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu P 171/2019, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2052/2019, pravnomočno odločeno, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku za izpodbijanje darilne pogodbe. Ko gre za nedenarni zahtevek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi in se v tožbi navedene vrednosti spornega predmeta kasneje ne more spreminjati, niti sporazumno s tožencem ne1. Predlog Okrajnega sodišča v Novem mestu, da je za sojenje stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu, pri čemer se sklicuje na določilo 32. člena ZPP, ni neutemeljen. Upoštevaje v tožbi določeno vrednost spornega predmeta 16.258 EUR, je na podlagi prvega odstavka 30. člena ZPP stvarno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

1 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV, 2005, Ljubljana, stran 230