Jedro

Glede na pravila ZFPPIPP in predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter ob dejstvu, da je pravni interes za tožbo v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenem sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo, je pri tožeči stranki pravni interes za njen ugotovitveni tožbeni zahtevek še vedno izkazan in podan, zato zavrženje tožbe iz tega razloga ni bilo utemeljeno.

Gre za t.i. predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, katerega namen je, da se zaradi razbremenjevanja dela državnih odvetnikov, pa tudi sodišč in države kot potencialnega dolžnika, išče rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu pa je bilo v konkretnem primeru zadoščeno že z interakcijo, ki je potekala v stečajnem postopku tožeče stranke skozi postopek preizkusa terjatev, ki se je izvedel po pravilih ZFPPIPP. Dejstvo, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni postopala v skladu z določbo 27. člena ZDOdv, zato v tem primeru ne more predstavljati razloga za zavrženje tožbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na ugotovitev, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke za prednostno poplačilo njenih terjatev v znesku 35,26 EUR s pp in 208.977,59 EUR s pp iz nepremičnine z ID znakom parcela 000 do celote (I. točka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške tega postopka v višini 3.785,23 EUR, po preteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka).

2. Zoper odločitev vlagata pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka izpodbija sklep v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da odloči o tožbenem zahtevku s sodbo, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka vlaga pritožbo le zoper II. točko izreka, iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tem delu spremeni, tako, da naloži tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

5. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo tožene stranke pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in ji naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

6. Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka v stečajnem postopku tožeče stranke prijavila terjatev in ločitveno pravico na nepremičnini z ID znakom 000. Upravitelj je terjatev tožene stranke priznal, prerekal pa je ločitveno pravico. S sklepom z dne 12. 7. 2019 je bil napoten na pravdo, zato je dne 12. 8. 2019 vložil tožbo v predmetnem postopku. V stečajnem postopku je tožena stranka dne 10. 10. 2019 umaknila prijavo ločitvene pravice. Sodišče prve stopnje je na podlagi tega dejstva zaključilo, da od tega dne dalje za tožečo stranko ne obstaja več pravna korist za vodenje tega spora, zato je tožbo zavrglo.

9. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da podaja umika prijave ločitvene pravice s strani tožene stranke v stečajnem postopku, na njen pravni interes v tem postopku ne vpliva. Tožeča stranka je namreč tožbo vložila na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega sodišča oz. sklepa o preizkusu, ki ga je sodišče izdalo v stečajnem postopku tožeče stranke in iz katerega izhaja, da mora v pravdnem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice tožene stranke (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če take tožbe tožeča stranka ne bi vložila (enak pravni učinek ima pravnomočno zavrženje že vložene tožbe), bi se ločitvena pravica tožene stranke štela za priznano (peti odstavek 308. člena ZFPPIPP). Pri tem pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev glede priznanih terjatev in pravic učinkuje tako, da je s tem postavljeno merilo za upoštevanje teh terjatev (in pravic) v fazi razdelitve stečajne mase in vprašanj v zvezi z (ne)obstojem teh terjatev (in pravic) na dan začetka stečajnega postopka v poznejši fazi razdelitve ni več mogoče odpirati1. Glede na taka pravila ZFPPIPP in predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter ob dejstvu, da je pravni interes za tožbo v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenim sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo, je pri tožeči stranki pravni interes za njen ugotovitveni tožbeni zahtevek še vedno izkazan in podan, zato zavrženje tožbe iz tega razloga ni bilo utemeljeno.

10. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne obstoji razlog za zavrženje tožbe, ki ga v okviru svoje pritožbe (kakor tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje) uveljavlja tožena stranka. Iz 27. člena Zakona o državnem odvetništvu - ZDOdv izhaja, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Gre za t.i. predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, katerega namen je, da se zaradi razbremenjevanja dela državnih odvetnikov, pa tudi sodišč in države kot potencialnega dolžnika, išče rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka2. Temu pa je bilo v konkretnem primeru, tako kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zadoščeno že z interakcijo, ki je potekala v stečajnem postopku tožeče stranke skozi postopek preizkusa terjatev, ki se je izvedel po pravilih ZFPPIPP. Dejstvo, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni postopala v skladu z določbo 27. člena ZDOdv, zato v tem primeru ne more predstavljati razloga za zavrženje tožbe.

11. Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zvrženje tožbe, je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti v celoti, torej tudi v stroškovnem delu, zato je pritožbeno sodišče ugodilo obema pritožbama, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

12. Ker je pritožbeno sodišče odločbo, zoper katero sta bili vloženi pritožbi, razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 F. Seljak, Pravosodni bilten, št. 3/2017, str. 239. 2 Prim. Predlog Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), EVA 2014-2030-0001, str. 51.