Jedro

Organ za BPP mora pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1009/2013 z dne 1. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 427 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 27. 3. 2013, kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja. V obrazložitvi navaja, da je prosilec k dne 27. 3. 2013 vloženi prošnji priložil predlog za začetek osebnega stečaja in predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, organ pa je vpogledal v register transakcijskih računov pri AJPES-u, bazo podatkov Geodetske uprave RS, Centralni register prebivalstva RS, register Klirinško depotne družbe, register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v podatke o lastništvu motornih vozil. Ugotovil je, da je prosilec brezposelna oseba, ki iz naslova brezposelnosti ne prejema dohodka, prav tako ne prejema drugih dohodkov. V RS nima odprtih bančnih računov in ne razpolaga s premoženjem ali prihranki. Organ za BPP navaja, da je namen postopka osebnega stečaja na podlagi 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Ker prosilec ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodkov, to pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Nastali bi samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajnega mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Če obstoj stečajne mase ni izpolnjen, sodišče postopka ne začne. Na podlagi navedenega ugotavlja, da je za prosilca nerazumno začeti postopek osebnega stečaja in mu za uvedbo postopka ne more biti dodeljena brezplačna pravna pomoč (pri tem se sklicuje na sodbi tega sodišča I U 21/2012 in II U 251/2012). Na tej podlagi zaključuje, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ta za dodelitev brezplačne pravne pomoči zahteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Ker ni izpolnjen ta pogoj, tudi finančnega položaja prosilca ni ugotavljal, saj morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjena hkrati oba pogoja.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe zakona. Navaja, da je že v izpodbijani odločbi navedeno, da je predložil predlog za odpust obveznosti skupaj z izjavo, da za odpust ni ovir. Organ za BPP pa je popolnoma spregledal možnost odpusta obveznosti in dejstvo, da v skladu s 409. členom ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana. Zato je napačno zaključil, da za tožnika ni razumno začeti postopek osebnega stečaja, saj bi imel odpust obveznosti bistveni vpliv na njegov položaj. Tožnik bo v primeru, da ne bo mogel zaprositi za odpust obveznosti, do smrti živel v strahu pred upniki in izvršitelji ter posledično ne bo mogel posedovati niti podarjenih stvari. ZFPPIPP razen poplačila upnikov zasleduje predvsem možnost doseči odpust dolga. Organ za BPP pa sploh ni ugotavljal okoliščin, ki bi kazale na verjetnost, da bo tožnik s predlogom za odpust obveznosti uspešen (pri tem se tožnik sklicuje na sodbo tega sodišča II U 354/2012). Tožnik meni, da organi za BPP z odločanjem, kot v konkretnem primeru, dejansko onemogočajo vse prosilce za brezplačno pravno pomoč kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečaja in jim de facto jemljejo pravico, ki jim jo zagotavlja ZBPP. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen pogoj po 1. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po tej določbi se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku 24. člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, (med drugim) če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je zahteva očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Organ za BPP je ocenil, da je tožnikov predlog za začetek osebnega stečaja očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ter je kot tak očitno nerazumen, saj tožnik nima premoženja večje vrednosti in tudi ne prejema dohodkov, ki bi lahko predstavljali stečajno maso oziroma bi omogočili poplačilo upnikov in zato namen osebnega stečaja ne bi bil dosežen.

Pri oceni razumnosti zadeve - tožnikovega predloga za začetek postopka osebnega stečaja organ za BPP ni presojal okoliščin v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga je tožnik tudi podal. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. V njem se zasledujeta dva cilja, poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), tudi namen razbremenitve dolžnika zaradi prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku. Organ za BPP mora zato pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku (glej sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013).

Ker organ za BPP pri presoji razumnosti tožnikovega predloga za osebni stečaj ni presojal tudi okoliščin v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom za odpust obveznosti, je nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ta kršitev zahteva odpravo izpodbijane odločbe.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, ne more rešiti spora, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena. Zadevo je na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 in v smislu četrtega odstavka te določbe vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.

Na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je sodišče tožniku priznalo stroške v znesku 350 EUR, povečanem za 22% DDV. Stroške mora povrniti toženka, v roku petnajst dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.