Jedro

Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena ZPP. Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek na plačilo 4.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2011, ker ni uspela dokazati, da je prišlo do škodnega dogodka (večkratnega stisnjenja tožničine glave in ramen s samodejnimi izhodnimi vrati ob izstopu iz trgovine).

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je navedla vse okoliščine škodnega dogodka, ga konkretno opisala in krajevno ter časovno opredelila. Kot dokaz je predlagala svoje zaslišanje in predložila račun o nakupu blaga ter s tem dokazala, da je bila dejansko na kraju škodnega dogodka. Predlagala je, da sodišče izvede dokaz z ogledom in pregleda posnetke nadzornih kamer, ki jih ima tožena stranka oziroma družba A., d. d. Tožena stranka posnetkov ni vložila v spis, s tem pa je otežila dokazovanje. Tožnica meni, da je dokazala nastanek škodnega dogodka, saj prav zaradi tega obstaja zdravstvena dokumentacija, ki se nanj nanaša. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v pritožbi pravilno navaja, da je v tožbi navedla, kako naj bi prišlo do škodnega dogodka in v zvezi s tem predlagala izvedbo dokazov. Sodišče prve stopnje pa tožbenega zahtevka ni zavrnilo, ker bi bile tožničine trditve o škodnem dogodku pomanjkljive ali ker v zvezi z njimi ne bi bili predlagani dokazi. Zavrnilo ga je zato, ker dokazni postopek tožbenih trditev o nastanku škodnega dogodka ni potrdil. Tožnica se s takšnim dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje posplošeno ne strinja; skrbne, natančne in popolne dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, vsebovane v 10., 11. in 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, pa sploh ne izpodbija. Ta tudi ni obremenjena s kakšno od tistih bistvenih kršitev določb postopka ali kakšnim od razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče tako nima nobenega razloga, da bi se spuščalo v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje o nastanku škodnega dogodka.

6. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlaganim dokazom – pregledom posnetkov nadzornih kamer s kraja škodnega dogodka pravilno obrazložilo, da ne gre za situacijo, ko bi bilo mogoče ravnati po določbah 1., 2. in 5. odstavka 227. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Že iz trditev tožeče stranke namreč ne izhaja, da naj bi bili sporni posnetki pri toženi stranki. Tožena stranka pa je celo prepričljivo pojasnila, zakaj jih od svoje zavarovanke ni več mogla pridobiti. Očitana kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1., 2. in 5. odstavkom 227. člena ZPP torej ni bila strojena.

7. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene. Višje sodišče tudi ni zaznalo kršitev in razlogov, na katere mora v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

8. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije stroške pritožbenega postopka. Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.