Jedro

Namesto umrlega zavezanca ne morejo vstopiti njegovi pravni nasledniki, ker v imenu umrlega zavezanca ni mogoče dati davčne napovedi, na njegovo ime izdati odločbe in jo vročiti enemu od dedičev. Upravna odločba ne more biti izdana na ime umrle osebe, in ne more biti stranka v upravnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba tožene stranke z dne 17.8.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožnice, ki je ena od dedinj po dne 6.7.1990 umrlem davčnem zavezancu, zoper odločbo, s katero je Uprava za družbene prihodke občine dne 13.11.1991 odmerila družbene obveznosti za leto 1990 v znesku 463.733,90 takratnih dinarjev. Odločba je bila izdana na ime pokojnega. Tožena stranka je tožničino pritožbo zavrnila z utemeljitvijo, da je ona dne 23.11.1990 vložila napoved za odmero davka. Pokojni je obrtno dejavnost opravljal od 1.1. do 6.7.1990. O pregledu poslovnih knjig je bil sestavljen zapisnik z dne 8.11.1991. Tožnica v pritožbi ni ugovarjala višini odmerjenih obveznosti. Zakon o dohodnini ureja odpis davka zaradi neizterljivosti v 106. in 107. členu. Ni izkazano, da se davčni dolg lahko šteje za neizterljivega. Zavezanec je zapustil premoženje in so dediči prevzeli odgovornost za dolgove zapustnika do višine njihovih dednih deležev. Tožnica sama navaja prevzem dolgov po očetu. Ne gre za tekoče obveznosti, temveč za obveznosti, ki bremenijo zapustnikovo premoženje. Obveznosti ni bilo mogoče priglasiti v zapuščinskem postopku, ki je bil zaključen s sklepom z dne 27.9.1990. V tem postopku so bile ugotovljene tri dedinje, vsaka je dedovala 1/3 zapustnikovega premoženja.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala je, da je zavezanec davka umrl, zato davkov glede na določbi 106. in 107. člena zakona o dohodnini ni mogoče izterjati. Zapustnikove nepremičnine so obremenjene, ker je sklenil s podjetjem ... pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Prva pogodba je bila podpisana 1.3., druga pa 6.12.1990. Po smrti sta njegovi hčerki ustanovili podjetje in sklenili novo pogodbo s podjetjem ... Denarnih sredstev za plačilo davka ni. Odmerjeni davek je odločno previsok. Dejansko stanje bi lahko ugotovil le izvedenec finančne stroke. Iz prvo in drugostopne upravne odločbe ni razvidno, ali je bila upoštevana plačana akontacija.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz dejanskih okoliščin ugotovljenih v upravnem postopku izhaja, da je davčni zavezanec umrl 6.7.1990 in da je davčno napoved z dne 20.9.1990 vložila njegova hči - tožnica. V napovedi je navedeno, da se nanaša na čas od 1.1. do 6.7.1990. Pregled poslovnih knjig je bil opravljen 8.11.1991, prvostopna upravna odločba pa je bila izdana 13.11.1991. odločba ni mogla biti vročena, ker takrat ni več živel. Takšne dejanske okoliščine glede na veljavno pravno podlago ne utemeljujejo odločbe tožene stranke.

Na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) se v Republiki Sloveniji uporabljajo tudi določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP), ker ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in ker v ustavnem zakonu ni drugače določeno. Kdo je lahko stranka v upravnem postopku, je določeno v 49. in naslednjih členih ZUP. Predvsem iz 49., 50. in 54. člena navedenega zakona izhaja, da je stranka v upravnem postopku lahko le živa oseba. Namesto umrlega zavezanca ne morejo vstopiti njegovi pravni nasledniki, ker v imenu umrlega zavezanca ni mogoče dati davčne napovedi, na njegovo ime izdati odločbe in je vročiti enemu od dedičev. Ker je upravna odločba izdana na ime umrle osebe, ki ne more biti stranka v upravnem postopku, je sodišče moralo izpodbijano odločbo odpraviti.

Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbi 106. in 107. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90), ki pa urejata odpis davka zaradi neizterljivosti. Ti določbi v tem sporu ne prideta v poštev, ker predmet tega spora ni odpis davka zaradi neizterljivosti, ampak odmera družbenih obveznosti.

Ne v zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90) pa tudi ne v zakonu o dohodnini ni določbe o tem, da bi morali namesto umrlega zavezanca podati davčno napoved njegovi pravni nasledniki. Takšne določbe tudi nima obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 35/88, 24/89). Zakon torej ne določa pravnega nasledstva v postopku za odmero davka.

Glede na to, da je bil postopek voden proti osebi, ki ne more biti stranka, za odločitev v tem sporu niso pomembne druge navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona, moralo tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.